Ruska vojna proti francoskim sirom

Peticijo proti dekretu ruskega predsednika je podpisalo že več kot 340.000 ljudi.

Objavljeno
10. avgust 2015 15.18
Polona Frelih, zunanja politika
Polona Frelih, zunanja politika

Skladno z dekretom ruskega predsednika Vladimirja Putina so v Rusiji prejšnji teden uničili 329 ton od skupaj 436 ton zasežene hrane, ki so jo iz Evropske unije pritihotapili nezakonito. Ruske televizijske postaje so v živo prenašale prizore buldožerjev, ki neusmiljeno gazijo čez kupe francoskih sirov.

Hrana, ki je pod embargom do avgusta prihodnjega leta, je gorela tudi v posebnih »krematorijih«. Številni Rusi so se ob teh prizorih zgražali, našlo pa se je tudi precej zagovornikov uničevanja prepovedanega sadja, svinine, govedine, rib in morskih sadežev ter mleka in mlečnih izdelkov. Prepoved uvoza hrane iz Evropske unije ter ZDA, Kanade, Avstralije in Norveške je Rusija uvedla kot odgovor na zahodne sankcije.

Gurmanski priboljški iz teh držav so bili vsaj v moskovskih restavracijah in elitnih supermarketih vsaj do zdaj še vedno dostopni. »Sirni krožnik je dolgočasen brez gorgonzole, ki med ruskimi siri nima ekvivalenta. Gorgonzola, camembert in brie so k sreči še vedno dostopni. Seveda so dražji. Pojma nimam, od kod se vzamejo,« je povedal glavni kuhar Andrej Antonov iz priljubljene restavracije Easy Brix. Večina prepovedane hrane v Rusijo vstopi iz Belorusije, kjer jo prepakirajo. Pri tem nastajajo tudi takšni paradoksi, da v trgovinah celo losos in morske rakce prodajajo kot beloruske, čeprav v Belorusiji sploh nimajo morja. V državi, kjer se nekateri še kako dobro spominjajo pomanjkanja med drugo svetovno vojno, izbira hrane pa je bila pičla tudi v sovjetskih časih, so prizori uničevanja hrane sprožili burne odzive. Zlasti zato, ker si mnogi nikoli niso mogli privoščiti priboljškov, zdaj pa sploh ne, saj je inflacija zaradi zahodnih sankcij in strmega padca cen nafte dosegla že več kot 15 odstotkov.

Po podatkih statistične agencije Rosstat se je število ljudi, ki živijo pod pragom revščine, povečalo na 23 milijonov, to je 16 odstotkov prebivalstva. Lani je z manj kot 160 dolarji na mesec živelo 16 milijonov ljudi oziroma 11 odstotkov Rusov.

Racije mladih patriotov

Naj hrano raje podarijo ljudem, ki živijo v pomanjkanju, namesto da jo uničujejo, so Putina pozvali v posebni peticiji, ki jo je do ponedeljka dopoldne podpisalo že 34.000 ljudi. »Zaradi sankcij so cene hrane v Rusiji poskočile. Ruski upokojenci, veterani, velike družine in invalidi ter druge socialne skupine so morale močno okrniti svoje prehranske navade.

»Skorajda že stradajo,« je v njej izpostavila avtorica, Moskovčanka Olga Saveljeva. »Uničevanje hrane je nehumano,« se je pozivu pridružil Andrej Volkov, prostovoljec iz organizacije Prijatelji na cesti, ki pomaga brezdomcem. Zgražali so se tudi nekateri prokremeljski lojalisti, med drugim pravoslavni duhovnik Aleksej Uminski. »Moja babica mi je vedno govorila, da je uničevanje hrane greh. Ideja je nora, neumna in zlobna,« je ogorčen Uminski. Poslanec Pravične Rusije Andrej Krutov se je v odprtem pismu ministru za kmetijstvo Aleksandru Tkačevu zavzel, da bi zaseženo hrano začeli pošiljati na vzhod Ukrajine, kjer zaradi vojne vlada veliko pomanjkanje.

Oblasti ostajajo neomajne in svarijo pred pretirano dramatizacijo. »Vizualno vse skupaj verjetno ni videti posebno prijetno. Glavni cilj je ustaviti tihotapljenje, drugi cilj je zaščititi gospodarske interese države, ki so zaradi tihotapljenja prizadeti, tretji in najbolj pomemben cilja pa je ščititi zdravje prebivalstva,« je jasen Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

V Rusiji obstaja tudi veliko posameznikov, ki podpirajo Putinov dekret. Med njimi je skupina mladih patriotov, ki je prejšnji teden v majicah z napisom »Jejte rusko« po ruskih supermarketih izvedla racije. Ko so našli prepovedan izdelek, so ga opremili z nalepko, na kateri je podoba rjovečega ruskega medveda, na njej pa piše »izdelek pod sankcijami«. Mladi nacionalist Anton podpira Putina tako v dobrem kot slabem: »Smo v vojni z Zahodom, naši liberalci pa pogrešajo francoske sire. Kakšna perverzija! Če vprašate mene, na meji ne bi sežigal samo francoskih sirov, ampak tudi naše izdajalce, ki jim zahodne dobrine pomenijo več od lastne domovine.«