Ruski pingpong Bele hiše in opozicije

New York – Vsak dan v Washingtonu prinese nov zasuk v zgodbi o ruskem vmešavanju v ameriške volitve in morebitnih povezavah med Moskvo in predsedniško kampanjo Donalda Trumpa. Čedalje več njenih sodelavcev priznava stike z Rusijo, Trump pa je v protinapadu obtožil visoko uradnico prejšnje vlade kaznivega dejanja.

Kapljanju vedno novih imen iz Trumpovega kroga in njihovih nenavadnih povezav z vlado v Kremlju ni videti konca. Demokratski poslanec Joaquin Castro, ki sedi v obveščevalnem odboru spodnjega doma, je napovedal, da bo preiskava obeh domov kongresa, ki jo izvaja FBI, prinesla obtožnice proti nekaterim Trumpovim sodelavcem. »Moj vtis je, da bo nekaj ljudi končalo v zaporu,« je v torek dejal na televizijski postaji CNN. Pri tem ni hotel razkriti, kako visoko naj bi segale obtožbe. Seveda je besede politikov treba jemati previdno, saj so medsebojne obtožbe del propagandne tekme.

Susan Rice znova tarča

Trump mu ni ostal dolžan. Včeraj je Susan Rice kot nekdanjo svetovalko za nacionalno varnost v vladi predsednika Baracka Obame obtožil kaznivega dejanja, ker je zahtevala od obveščevalnih agencij, naj ji sporočijo ime Trumpovih sodelavcev, ki so jih zajeli med prisluškovanjem tujcem. Obveščevalci pošiljajo v Belo hišo povzetke prisluhov, pri čemer so zakrili imena Američanov, ki so se pogovarjali s tarčami prisluškovanja. Susan Rice naj bi zahtevala, naj ji sporočijo ime vsaj enega od zajetih v prisluhih, obveščevalni viri pa pravijo, da to ime ni nikoli prišlo v javnost.

To ni pomirilo konservativnih medijev, ki so planili z obtožbami, da je prejšnja vlada izrabila obveščevalni nadzor za domače politične cilje. Pri tem jim je pomagala neprevidna izjava Susan Rice na javni televiziji PBS, da »o tem ne vem ničesar«, ko so jo spraševali o morebitnem nadziranju Trumpovih sodelavcev. To je bil odziv na razkritje republikanskega poslanca Devina Nunesa, da naj bi prisluškovali pogovorom predsednika ali njegovih sodelavcev s tujci. Susan Rice je doživela podobno ostre napade v primeru Bengazi, ko je kot veleposlanica v Združenih narodih napačno označila napad na ameriški konzulat kot stopnjevanje nasilja po protestih zaradi spornega protimuslimanskega videa.

»Obtožbe, da je Obamova vlada izrabila obveščevalno delo za politične namene, so napačne,« je Susan Rice v torek zavrnila jezo desnice. A ni zanikala, da je zahtevala razkritje imena (vsaj enega) Trumpovega sodelavca, ujetega v prisluškovalne mreže. Konservativni krogi zahtevajo njeno zaslišanje pred kongresnimi preiskovalci, na levici pa menijo, da je to bilo običajno delo svetovalca za nacionalno varnost. Oziroma, da poskuša Bela hiša eno teorijo zarote (»Obama mi je prisluškoval«) prekriti z drugo (»prisluhe tujcem so uporabili za politični spopad«).

Nenavadna srečanja

Dejstvo je, da se seznam ljudi iz Trumpovega kroga z ne ravno običajnimi povezavami z Moskvo daljša. Od ponedeljka je na njem Carter Page, nekdanji svetovalec za zunanjo politiko v Trumpovi kampanji. Razkril je, da ga je leta 2013 ruski agent Viktor Podobni, ki je v ZDA deloval pod krinko diplomatskega atašeja pri ZN, poskušal pridobiti za obveščevalni vir. Nekoliko nerodno je, ker je Page ruskemu agentu izročil dokumente, o katerih je zatrdil, da so »le deli mojega veliko bolj podrobnega predavanja ... osnovni podatki in javno dostopne raziskave«. Pagea niso nikoli obtožili, primer pa v najboljšem primeru za Trumpa kaže, da je za svoje svetovalce izbiral ljudi, o katerih ni prej nihče slišal, ne da bi preverjal njihovo preteklost.

Primer je znova splaval na površje, ko se je razvedelo, da se je Trumpov zet Jared Kushner, uradno predsednikov svetovalec, neuradno pa »zunanji minister v senci«, v obdobju med volitvami in Trumpovo prisego srečal z vodilnim predstavnikom ruske državne banke Vep. New­yorški uslužbenec Vep Evgenij Burjakov je priznal sodelovanje z ruskimi obveščevalci, ker ni bil registriran kot agent tuje države, pa so ga leta 2015 obsodili na 30 mesecev zapora, zdaj pa po predčasnem koncu prestajanja kazni čaka na izgon iz države.

Po poročanju Washington Posta naj bi se Eric Prince, ustanovitelj varnostnega podjetja Blackwater, devet dni pred slovesno prisego na Sejšelih v Trumpovem imenu srečal z odposlanci ruskega predsednika Vladimirja Putina. S pomočjo Združenih arabskih emiratov naj bi poskušal vzpostaviti neuradno povezavo za komuniciranje med Trumpom in Moskvo. Emirati naj bi sodelovali pri tem, ker jih je zanimalo, ali je mogoče prepričati Kremelj o ohladitvi njegovega sodelovanja z Iranom, so zatrdili v časniku.