Rusom je zgled kmečko življenje Leva Tolstoja

Velikan ruske klasike Lev Nikolajevič Tolstoj je izbral preprosto življenje na kmetih, da bi posnemali njegov zgled, pa menda razmišlja kar 30 milijonov Rusov. Sodeč po raziskavi javnomnenjske agencije VTsIOM, so se pobudi »Na Daljni vzhod« pripravljeni odzvati zlasti mladi.

Ruske oblasti so pripravljene podariti en hektar obdelovalnih površin na neobljudenih prostranstvih Daljnega vzhoda, ki obsega kar šest milijonov kvadratnih kilometrov, na teh vremensko zelo zahtevnih območjih pa so neugodne tudi demografske razmere, kar je glavni motiv za omenjeno pobudo. »Brezplačna zemlja je močna spodbuda za razvoj tega predela in priložnost za radikalno – skoraj šestkratno – povečanje prebivalstva, s 6,4 milijona na 36 milijonov,« je s statistiko postregel Aleksander Galuška, minister za razvoj ruskega Daljnega vzhoda, ki na morju meji z Japonsko in Aljasko, kopensko mejo pa si deli s Kitajsko. Ta je v zadnjih letih na ruski strani meje pokupila ogromno obdelovalnih površin, zato so v strahu pred »kitajsko invazijo« iz programa izključili tujce, saj podarjena zemlja v nobenem primeru ne sme biti prodana tujim podjetjem ali posameznikom. Vsi zainteresirani jo bodo morali pet let obdelovati, potem pa bo tudi uradno postala njihova last. Tistim, ki je ne bodo uporabljali ali pa jo bodo uporabljali za nezakonite dejavnosti, jo bodo po petih letih vzeli.

Kritiki opozarjajo, da je takšna shema podobna privatizacijski ob razpadu Sovjetske zveze, ko je večina certifikatov na koncu pristala v rokah privatizacijskih tajkunov. »To je samo še ena prevara naših birokratov. Zemljo bodo podarili neznanim ljudem, ki jo bodo potem prodali ali za sto let dali v najem Kitajcem,« je bil skeptičen ruski bloger. Kritikom na ministrstvu za razvoj Daljnega vzhoda odgovarjajo s podatkom, po katerem je kar 28 odstotkov zainteresiranih za sodelovanje v vladnem programu navedlo, da želijo z njegovo pomočjo postati samozadostni.

Popolna prepoved GSO

Podobne ambicije ima tudi Rusija, ki si želi postati popolnoma samozadostna država. »Za samopreskrbo imamo na voljo dovolj zemlje in vodnih virov. Poleg tega je Rusija sposobna postati največja svetovna proizvajalka zdrave, ekološko čiste hrane, kar na Zahodu ni več mogoče. Povpraševanje po organski hrani narašča,« je v nagovoru narodu napovedal ruski predsednik Vladimir Putin. Kot datum izpolnitve omenjenega cilja je navedel leto 2020.

Proizvodnja hrane v Rusiji se od leta 2014 vztrajno povečuje, predvsem po zaslugi zahodnih sankcij, na katere je Rusija odgovorila s prepovedjo uvoza hrane z Zahoda. Vzajemni ukrepi so zaobšli zrna, zato je Rusija lahko ostala med največjimi izvozniki pšenice, iz Združenih držav Amerike pa je še naprej uvažala sojo in koruzo, a so sredi februarja tudi to prepovedali. »Njihova zrna niso varna,« so odločitev utemeljili pri Rosselkoznadzoru, ki bdi nad varnostjo v kmetijstvu. Zanikali so, da je odločitev politično motivirana. Že oktobra lani je Rusija uvedla tudi popolno prepoved gensko spremenjenih organizmov (GSO), kar je ukrep, ki ga podpira kar 70 odstotkov državljanov.

Ekološka proizvodnja raste

To je bil prvi korak k uresničevanju napovedi o Rusiji kot vodilni državi v organski pridelavi hrane. Po podatkih Mednarodne federacije gibanja za organsko kmetijstvo (IFOAM) se je proizvodnja organske hrane med letoma 2000 in 2014 po vsem svetu povečala skoraj za petkrat; z 18 milijard na 200 milijard dolarjev, na letni ravni pa je dosegla od 10- do 12-odstotno rast. Če se bo omenjeni trend ohranil, bo trg organske hrane do leta 2020 dosegel od 200 do 250 milijard dolarjev.

Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo v ZDA delež organsko proizvedene hrane znaša manj kot tri odstotke kmetijske proizvodnje, v evropskih državah pa med enim in sedmimi odstotki. V Rusiji ta delež trenutno znaša pičlih 0,2 odstotka celotne kmetijske proizvodnje, kar v rusko blagajno prinese od 80 do 100 milijonov dolarjev na leto. Strokovnjaki se strinjajo, da ima Rusija velik potencial, in IFOAM organski proizvodnji napoveduje rast v višini od 22 do 25 odstotkov. Poleg prepovedi uvoza gensko spremenjenih organizmov gredo Rusiji na roke strožja zakonodaja na področju prehrambnih standardov, kot jo imajo na Zahodu, ogromna prostranstva, kjer je še mogoče govoriti o neokrnjeni naravi, ter precej manjša uporaba mineralnih gnojil in pesticidov kakor v Evropi, ZDA in Kanadi.