Tiskane izdaje
Washington - Ameriški senat je danes za vrhovnega sodnika ZDA potrdil konservativnega zveznega sodnika Neila Gorsucha, ki ga je v začetku februarja imenoval ameriški predsednik Donald Trump, poroča tiskovna agencija AP. Vrhovno sodišče bo tako več kot leto dni po smrti sodnika Antonina Scalie v popolni postavi devetih članov.
Demokrati so sicer napovedovali obstrukcijo, predvsem zato, ker republikanci niso potrdili kandidata nekdanjega predsednika Baracka Obama, a je bil prizivni sodnik iz Denverja v stočlanskem senatu na koncu vseeno potrjen s 54 glasovi za in 45 proti.
Po poročanju STA je zasedanju senata predsedoval podpredsednik ZDA Mike Pence, ki bi v primeru neodločenega izida lahko oddal odločilni 51. glas za kandidata. Gorsuch bo položaj prevzel prihodnji teden, potem ko bo v soboto zaprisegel dvakrat. Najprej na zasebni slovesnosti, ki jo bo vodil predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, nato pa na še na javni slovesnosti v Beli hiši. Ustavno prisego bo tam vodil sodnik Anthony Kennedy. Gorsuch bo po prisegi lahko začel sodelovati pri odločanju o primerih, ki jih sodišče letos še ni sklenilo.
Na ameriškem vrhovnem sodišču je bilo več kot leto dni le osem sodnikov in sodnic, ki so bili ideološko razdeljeni na polovico. Republikanci so si želeli, da položaj konservativca Scalie zasede njemu podoben kandidat, kar jim je z Gorsuchom, ki bo tehtnico v sodišču verjetno prevesil na desno, tudi uspelo.
Izognili so se obstrukciji
Republikanci imajo v senatu 52 glasov proti 46 demokratskim, z njimi pa sodelujeta tudi dva neodvisna senatorja. V četrtek so spremenili pravila in se s tem izognili obstrukciji oz. filibustru demokratov, ki republikancem še vedno zamerijo, da lani niso niti razpravljali o Obamovem kandidatu Merricku Garlandu. Uveljavili so tako imenovano jedrsko opcijo, ki pomeni, da za prekinitev razprave o kandidatih za vrhovno sodišče ni več potrebnih 60 glasov, ampak jih zadostuje že 51. To je odpravilo še zadnje ostanke strankarskega sodelovanja in dogovarjanja v zgornjem domu kongresa, kjer je imela manjšina doslej še nekaj vpliva. Ameriška vlada je sedaj trdno v rokah republikancev, ki imajo oblast v Beli hiši, kongresu in na vrhovnem sodišču.
Republikanci so jedrsko opcijo hoteli uvesti že pred dvanajstimi leti, ko so demokrati blokirali sodniške kandidate Georga Busha mlajšega. Na koncu so se vendarle uspeli dogovoriti in kandidati so večinoma šli skozi proceduro. Po drugi strani pa so bili leta 2013 republikanci tisti, ki so bili izjemno vztrajni pri blokadah sodnih in drugih kandidatov predsednika Baracka Obame.
Do kompromisa ni prišlo in demokrati so za nižje sodne položaje manjšini odvzeli pravico filibustra. Februarja lani je umrl Scalia, ki je veljal za konservativnega junaka, republikanci pa so takrat sprejeli odločitev, da Obamovega kandidata Garlanda ne bodo niti obravnavati v upanju, da bo na ameriških volitvah za predsednika zmagal republikanec.
Donald Trump jim je svojo podporo poplačal z imenovanjem Gorsucha, za katerega so prepričani, da je trden konservativec, čeprav med zaslišanji v senatu ni pokazal ideološke zadrtosti. Demokrati pravih argumentov proti Gorsuchu niso imeli, a na svoje zamere zaradi Garlanda niso pozabili. Baza je zahtevala nasprotovanje Gorsuchu in ga tudi dobila z izjemo treh senatorjev, ki so napovedovali, da bodo Gorsucha podprli v strahu za lastne položaje.
