Senatorka Feinsteinova trka na ameriško vest

New York – Senat ZDA naj bi danes po mesecih zavlačevanja objavil povzetek preiskave o ameriškem mučenju­ osumljencev terorizma. Pred tem so iz obveščevalnih­ krogov prišla opozorila, da bo objava sprožila napade na ameriške cilje, zato so veleposlaništva in vojaška oporišča v tujini okrepila varovanje.

Prepoved mučenja pri zasliševanju osumljencev je bila eden od prvih ukazov predsednika Baracka Obame po prihodu v Belo hišo. Toda hkrati ni pokazal pretiranega zanimanja za predhodno početje ameriških obveščevalcev in je ves čas ponavljal, da je »treba gledati naprej, ne pa se ozirati v preteklost«. To ni odvrnilo Dianne Feinstein, predsednice senatnega obveščevalnega odbora, ki je sprožila pre­iskavo o obsegu programa Osrednje obveščevalne agencije (Cia) in njegovi učinkovitosti.

Preiskovalci so se prebili skozi več kot šest milijonov strani zaupnih dokumentov, porabili 40 milijonov dolarjev in na koncu decembra 2012 napisali kar 6300 strani dolgo poročilo, ki ima oznako zaupno. To so po dveh letih napornih pogajanj sneli s povzetka poročila, pri čemer sta pred javno objavo Cia in Bela hiša prečesali tekst in v ostrih pogajanjih z odborom Feinsteinove zahtevali številne popravke ali umike delov besedila. Kljub temu objavi še vedno nasprotuje ne samo varnostna in obveščevalna skupnost, pač pa tudi ameriška desnica, saj bo vrgla temno luč na vlado predsednika Georgea Busha mlajšega.

»Grozna zamisel«

»Objava povzetka je grozna zamisel. Tuji partnerji nas opozarjajo, da bo povzročila nasilje in smrti ... Tuji voditelji so naslovili enako opozorilo na našo vlado. Tudi naši obveščevalci ocenjujejo, da bo to povzročilo nasilje in smrti,« je svaril republikanski poslanec Mike Rogers, predsednik obveščevalnega odbora v spodnjem domu kongresa. Objavo je prek zunanjega ministra Johna Kerryja poskušala odložiti tudi Bela hiša, vendar je Feinsteinova odločna, da bo 480 strani dolg povzetek ugledal luč javnosti. Pomemben del te odločnosti je dejstvo, da bodo januarja prevzeli nadzor nad obema domovoma kongresa republikanci, ki ne bodo ravno naklonjeni objavi.

Povzetek bo prinesel prvo uradno objavo uporabe »stopnjevanih zasliševalnih tehnik«, kot so v času Busha mlajšega imenovali uporabo mučilnih metod. Z njimi so v letih po terorističnem napadu 11. septembra 2001 na skrivnih lokacijah po Evropi in Aziji poskušali prisiliti pripadnike Al Kaide k razkrivanju podatkov o delovanju te organizacije. Po besedah ljudi, ki so videli povzetek, so v njem »vznemirljive podrobnosti« o tem, kako so pripadniki Cie osumljencem onemogočali spanje, jih zapirali v izredno majhne prostore, poniževali in uporabljali »vodno deskanje«, metodo za mučenje z navideznim utapljanjem.

Predsednik Obama je priznal, da so ZDA »mučile nekaj ljudi«, v povzetku poročila pa je zapisano, da to ni prineslo dovolj pomembnih obveščevalnih podatkov, da bi z njimi rešili človeška življenja. Tej ugotovitvi ugovarjajo nekdanji in sedanji vodilni v obveščevalni skupnosti, tudi sedanji direktor Cie John Brennan. Njegov predhodnik Michael Hayden (vmes je vodil agencijo Leon Panetta), ki je načeloval Cii v zadnjih letih Busheve administracije, trdi, da so bili rezultati programa vredni uporabe spornih metod.

»Uslužbenci Cie bodo imeli občutek, da jim sodijo v odsotnosti, saj senatni preiskovalci niso govorili z nikomer, ki je bil aktivno vključen v program,« je prepričan Hayden. Po njegovih besedah bo objava ogrozila tudi odnose z nekaterimi zavezniki v boju proti terorizmu, ki so se »zanašali na ameriško diskretnost«. Oglasil se je tudi predsednik Bush mlajši in dejal, da so bili vodilni v Cii »patrioti, če bo poročilo zmanjšalo njihove zasluge, je to žalostno, to so dobri ljudje«.

Poslanec Rogers se sprašuje, zakaj je objava potrebna, če pravosodno ministrstvo v ločeni preiskavi spornega programa ni našlo podlage za kazenski pregon. Toda Feinsteinova trdi, da je Cia več let lagala kongresu, poleg tega je uporaba mučenja »spodkopala družbene in ustavne vrednote, na katere smo tako ponosni«. Po njenih besedah bo vsakdo, ki bo prebral poročilo, odločen, da »se kaj takega ne sme več ponoviti«.