Tiskane izdaje
To, da južnokorejski predsednik Mun Dže In danes prihaja v Peking, pomeni, da v severovzhodni Aziji še vedno upajo, da je mogoče preprečiti dokončen potop v krizo. Že samo zato, ker Mun prihaja na uradni obisk in se bo jutri pogovarjal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, je spet mogoče verjeti, da je še mogoče vzpostaviti ravnotežje.
In da bodo zimske olimpijske igre v Pjongčangu minile mirno. Mun bo namreč zaprosil Xija za popolno sodelovanje pri izvedbi športnih iger, ki se bodo začele čez manj kakor dva meseca, kitajski predsednik pa lahko to naredi tako, da se pogovori s severnokorejskim vodstvom in osebno obišče Južno Korejo. Vendar se predsednika ne bosta pogovarjala samo o olimpijskih igrah, kajti če upoštevamo, da se nad Korejskim polotokom pravkar zbirajo zloslutni oblaki politične in varnostne nevihte, je koristno iskati rešitve pri sosedih, ki bi lahko najučinkoviteje vplivali na to, da se nevihta ne bo razdivjala.
Ne Mun ne Xi posamezno ne moreta preprečiti jedrske vojne, s kakršno grozi vodja Kim Džong Un, če bi ameriški predsednik Donald Trump prestopil nejasno rdečo črto, vendar bi predsednika Južne Koreje in Kitajske skupaj morda lahko zbrala dovolj moči za preusmeritev dogajanja v nasprotno smer: k dialogu in umiritvi bojevitih besed.
Toda za to morata obnoviti medsebojno zaupanje, ki se je porušilo predvsem zaradi postavitve ameriškega protiraketnega ščita v okolici Seula. Kitajska je namreč prepričana, da je ščit namenjen predvsem radarskemu vohunjenju nad njenimi strateškimi položaji ter izničenju kitajske raketne moči.
Thaad (Terminal High Altitude Area Defense) bo prva in zadnja točka na dnevnem redu srečanja, saj je velik del korejske krize pravzaprav povezan samo z vprašanjem, ali bi rade ZDA s severnokorejsko težavo preprečile kitajski vzpon k statusu velesile in ali bo Trumpu uspelo sestaviti protikitajsko koalicijo v neposredni kitajski soseščini. Če bo Munu uspelo prepričati Xija, da ne namerava sodelovati pri takšnem strateškem projektu, ki so ga pripravili v Washingtonu (in deloma v Tokiu), bo odpravil vsaj enega od razlogov za nevarno napetost.
Vzpostavljanje ravnotežja
Toda dva dni pred tem, ko se je Mun odpravil na pot, so ZDA, Japonska in Južna Koreja začele vaditi prestrezanje projektilov, izstreljenih iz Severne Koreje, in to seveda v morju blizu Korejskega polotoka, torej izzivalno blizu Kim Džong Una.
»Vojaške ladje, opremljene s sistemom aegis, bodo v prihodnjih dveh dneh navidezno odkrivale in sestreljevale morebitne rakete s severa ter hkrati druga drugo obveščale o dogajanju,« je objavilo obrambno ministrstvo v Seulu.
Vse to se dogaja takoj za tem, ko so ameriška in južnokorejska vojaška letala prejšnji teden izvedla skupne vaje, med katerimi je bila navidezna tarča prav tako Severna Koreja, in vse to kaže, da je Mun prišel v Peking, da bi poskusil vzpostaviti ravnotežje, ne pa spremeniti sedanjih razmerij moči v regiji. Mun ostaja Trumpov strateški zaveznik. Ali lahko hkrati postane tudi Xijev mirovni partner, je vprašanje, na katero bo morda odgovoril bližnji obisk.
Mun in Xi imata vendarle skupno točko, s katero bosta verjetno poskušala zgraditi širše temelje za obnovitev dobrih odnosov. Oba podpirata diplomatsko pot k denuklearizaciji in nikomur od njiju trenutno ne bi niti najmanj koristil vojaški spopad s Kimom.
Poleg tega bi kitajskemu severovzhodu in južnokorejskim severnim pokrajinam, med katerimi je Gangvon, kjer leži Pjongčang, najprej škodila morebitna ekološka katastrofa, kakršna grozi zaradi nestabilnega Zemljinega površja okoli oporišča Pungje Ri, kjer je Severna Koreja 3. septembra preizkusila vodikovo bombo in kjer zdaj opažajo pogoste potrese, verjetno zaradi posledic močne eksplozije. Potresa, ki so ju zaznali v soboto, sta dosegla moč 2,9 in 2,4 stopnje po Richterjevi lestvici, vendar je po mnenju ameriških seizmologov to dovolj, da sta povzročila premikanje Zemljinih plasti na precej širšem območju.
Tudi begunci iz regije okoli Pungje Rija so zatrdili, da se je po jedrskem poskusu pred tremi meseci porušilo več zgradb, med drugim šola, v kateri je bilo več kakor 100 otrok. Med odraslimi in novorojenimi otroki se je razširila »fantomska bolezen«, ki je morda povezana s povečano radioaktivnostjo.
Na sveto goro po svež zrak
Znanstveniki se za zdaj še ne strinjajo o tem, vendar je krajevni časopis Jilin Daily prejšnji teden objavil celostranski članek o tem, kaj je treba storiti in kako se zaščititi pred morebitnim jedrskim sevanjem, in že samo to je sprožilo paniko med prebivalci kitajskih pokrajin ob meji s Severno Korejo.
Vse to pomeni, da bi tako Munu kot Xiju koristilo, da bi preprečila vse nadaljnje preizkuse severnokorejskega jedrskega orožja. To bo verjetno najtežje uresničljiv cilj, če upoštevamo napoved Pjongjanga, da bo po pridobitvi raketnega izpopolnil še jedrsko orožje.
Ko je severnokorejska tiskovna agencija KCNA v ponedeljek sporočila, da se je Kim Džong Un pred kratkim povzpel na goro Paektu, zibelko korejskega naroda, in na zasneženem vrhu (na katerem so ga fotografirali v dolgem črnem plašču in salonskih čevljih) razmišljal o »uresničitvi zgodovinskega cilja izpopolnitve jedrske moči«, so se južnokorejski analitiki vprašali, ali je s tem napovedal nekakšno veliko politično odločitev.
»Ni zelo verjetno, da se je Kim povzpel na sveto goro zaradi svežega zraka,« so zapisali v južnokorejskem časopisu Dong A Ilbo. »Verjetno razmišlja, za kakšno zunanjo politiko naj se odloči, potem ko je svoj režim razglasil za jedrsko silo.«
Medtem ko nekateri ugibajo, ali bi bil Pjongjang zdaj morda pripravljen na dialog z Washingtonom, drugi pa zaskrbljeno pričakujejo še en jedrski poskus, bosta predsednika Kitajske in Južne Koreje ta teden poskušala ogreti medsebojne odnose, da bi spodbudila pozitivnejši razvoj dogodkov v občutljivi regiji. Munu bi Xijeva ponujena roka precej pomenila pred olimpijskimi igrami, saj bi lahko tako bolj sproščeno pričakal 8. februar, ko se igre začnejo. Tudi kitajskemu predsedniku bi dobro urejeni olimpijski krogi veliko pomenili: naslednje zimske olimpijske igre bodo namreč v Pekingu, in če bo karkoli vznemirilo organizacijo iger v Pjongčangu, bo težko računati na harmonično ozračje na naslednjih igrah.
