Tiskane izdaje
New York – Smrt najstnika Laquana McDonalda je bila lani rutinska zgodba črne kronike v Chicagu, beli policist naj bi v samoobrambi usmrtil temnopoltega osumljenca, nadrejeni so obljubili preiskavo. Nato je policijski žvižgač razkril, da obstaja pretresljiv videoposnetek. Ko so ga včeraj po dolgi pravni bitki objavili, so jezni protestniki napolnili ulice, policist pa bo obtožen umora.
Prvi protestniki so v torek zvečer prišli na ulice Chicaga, še preden so mestne oblasti po ukazu sodišča objavile posnetek obračuna z McDonaldom. Protesti so večinoma potekali mirno, po besedah predstavnikov policije so zaznali le nekaj osamljenih incidentov in priprli pet udeležencev. Bojazen, da bo jeza ponovno izbruhnila v val nasilja, kot so mu bili Američani priča po podobnih dogodkih v Fergusonu ali Baltimoru, se ni uresničila. A protesti se bodo nadaljevali, jutri naj bi zaprli nakupovalno četrt mesta.
Prizori na posnetku so vznemirljivi. Na njih je 17-letnik, ki je bil osumljen vlomov v vozila na parkirišču za tovornjake, hodil po sredi ulice, obkrožen s policijskimi vozili. Iz enega od njih sta se pognala policista z naperjenim orožjem, McDonald, ki je imel v desnici žepni nož, pa se jima je poskušal izogniti. Med njimi je celoten vozni pas, ko je mladenič med hojo dvignil roko, so ga pokosili streli. Krogle so rešetale telo, tudi ko je že ležal na tleh in poskušal dvigniti glavo.
Prikrivanje
Posnetek, ki ga je posnela kamera v enem od policijskih vozil, nima zvoka, toda zvijanje telesa in beli oblački prahu, ki se dvigajo okoli njega, ga ne potrebujejo. Policist Jason Van Dyke je izstrelil vseh 16 nabojev. Ko je menjaval nabojnik v pištoli, mu je partner rekel, naj preneha. McDonald je bil takrat še živ, umrl je na poti v bolnišnico. Mladenič je po trditvah policistov med begom prerezal pnevmatiko na njihovem vozilu, ki mu je poskušalo preprečiti pot. Obdukcija je pokazala, da je zaužil halucinogeno drogo PCP, Van Dyke pa je trdil, da se je bal za svoje življenje.
Slednje bi skoraj zagotovo obveljalo kot uradna razlaga dogodkov lanskega oktobra, če ne bi novinar Jamie Kalven dobil namiga o »grozljivem videoposnetku«, žvižgač pa mu je dejal, da je uradna preiskava zelo površna in rutinska. V resnici je poldrugo leto kasneje uradno neodvisno preiskovalno telo v mestu potrdilo, da gre za samoobrambo. Po besedah profesorja prava Craiga Futtermana, ki je s Kalvenom sodeloval pri razkrivanju dogodkov lanskega 20. oktobra in od mesta zahteval, naj objavi posnetek, bi brez njega policisti znova prikrili svoje početje.
»V Chicagu je povprečno 50 primerov na leto, ko policija ustreli civilista, a nikoli nikogar ne obsodijo. Brez posnetka bi bil to le še eden od 50 takšnih primerov,« je Futterman dejal za Chicago Reporter, neprofitno medijsko organizacijo, ki se posveča preiskovalnemu novinarstvu o rasnih odnosih, revščini in neenakosti. S Kalvenom sta vztrajno preiskovala dogodek in prisilila vodilne v policiji in mestu, da niso mogli zapreti primera. V torek, le nekaj ur pred objavo, je mestno tožilstvo policista Van Dyka obtožilo umora.
Mestni svet je aprila potrdil pet milijonov dolarjev vredno poravnavo z družino pokojnega, še preden je ta sploh vložila civilno tožbo. Tudi družina je nasprotovala objavi posnetka, v torek pa prek odvetnikov pozivala ljudi, naj »se v imenu Laquana ne lotevajo nasilnih dejanj«. Ob obtožnici mestnega tožilstva še vedno poteka preiskava, v kateri sodeluje zvezna policija FBI, pravni strokovnjaki pa napovedujejo, da bi ta lahko pripeljala do obtožnice tudi na zvezni ravni. Policista Van Dyka so v torek priprli brez možnosti plačila varščine.
Nekaznovani
Kalven trdi, da McDonaldova smrt razkriva sistematične težave in sporno ravnanje policije in mestnih oblasti, saj so po njegovih besedah ves čas poskušali zastreti resnico in prikazati lažno razlago dogodkov. Preiskava časnika Chicago Tribune je razkrila vrsto pritožb na račun policista Van Dyka, a nadrejeni niso zaznali vzorca zlorab. Morda zato, ker nikoli ni bil kaznovan. To je v mestu običajno, saj se le 4 odstotki pritožb nad policisti končajo s kaznimi, pri čemer je skoraj polovica kazni le opomin.
Chicaški primer je novo poglavje ameriške razprave o odnosu med policijo in rasnimi manjšinami v ZDA. V vetrovnem mestu, ki slovi po segregaciji in velja za eno najnevarnejših velikih ameriških mest, je bilo po statistiki v zadnjem desetletju desetkrat bolj verjetno, da bodo policisti streljali na temnopolte kot belce. Toda zadnjih 35 let niso obtožili umora niti enega policista, čeprav so samo v zadnjem desetletju plačali več kot 500 milijonov dolarjev poravnav in drugih stroškov zaradi dejanj policije.
