Tiskane izdaje
Nov paket sankcij je v petek soglasno potrdilo vseh 15 članic Varnostnega sveta Združenih narodov. Tokrat je najvplivnejša telo ZN sprejel že tretjo resolucijo, s katero kaznuje Severno Korejo za poskusno lansiranje jedrske bombe septembra letos ter za izstrelitev medcelinskega projektila hwasong-15 konec novembra.
Čeprav tokrat poskušajo zadušiti pretok vseh zunanjih virov denarja za razvoj jedrskega in raketnega programa, se predvsem postavlja vprašanje, ali velesilam počasi le zmanjkuje drugih možnosti za rešitev severnokorejskega problema, ki ga spremljajo že desetletja.
Medtem je povsem jasno, da severnokorejski voditelj Kim Džong Un ne more odstopiti od razvoja jedrske oborožitve, ne glede na to, kako dosledno bodo izvajali ostre sankcije. Za Pjongjang in tamkajšnje vodstvo bi bilo to namreč samomorilsko dejanje, ki bi vodilo k nevarnim obračunavanjem med frakcijami v Delavski partiji, verjetno pa bi povzročilo, da bi državo razdrobili med najbolj dominantne sile v njeni soseščini.
Prebivalci spremljajo posnetek izstrelitve rakete. Fotografija je bila posneta 29. julija. Foto: Kim Won-Jin/AFP
Zato je razumljiva današnja grožnja zunanjega ministrstva, da »povsem zmotno mislijo, da bodo brezzobe 'sankcije' zaustavile zmagoslavni pohod našega naroda, ki je z izdelavo jedrskega orožja dosegel zgodovinski cilj«. Še več, nov poskus izstrelitve jedrske bomba ali močnejše rakete lahko pričakujemo že kmalu, kar bo dokazovalo, da sankcije ne preprečujejo njihovega cilja. Zaradi tega bo morda stradal večji del prebivalcev Severne Koreje, zaradi tega bodo prezebali otroci v šolah in vrtcih, ne bodo pa sankcije prepričale države k razorožitvi.
ZDA se je morala sprijazniti s kompromisno rešitvijo. Foto: Amr Alfiky/Reuters
Resolucija, ki so jo sprejeli v petek, določa, da se morajo v naslednjih 24 mesecih vrniti vsi severnokorejski delavci v tujini, saj se njihov zaslužek steka v proračun njihove države.
Prav tako resolucija prepoveduje, da bi v Severno Korejo izvozili več kot dveh tretjini refiniranih naftnih proizvodov, obenem pa natančno določajo, koliko nafte lahko izvozijo največ. Popolnoma so prepovedali tudi prodajo industrijskih strojev, tovornjakov, železa, jekla in drugi kovin. Seznam, na katerem so zabeleženi severnokorejski funkcionarji, ki jim ne smejo izdati vize in morajo imeti zamrznjene bančne račune ter premoženje v tujini, pa so podaljšali še za 15 imen.
Kljub temu je tokratna resolucija kompromis, ki so ga dosegli s težavnim pogajanjem med ZDA, na eni, ter Kitajsko in Rusijo, na drugi stran. Sodeč po uvodnikih v kitajskih partijskih glasilih, objavljenih ta konec tedna, sta se Peking in Moskva odločno zoperstavila poskusu Washingtona, da bi Varnostni svet odobril oboroženo intervencijo proti Severni Koreji. Preprečili pa so tudi popolno pomorsko blokado, ki bi po kitajskem prepričanju vodila neposredno v vojno.
»Nova resolucija je izjemno ostra,« so zapisali v uvodniku časopisa Global Times. »To bi lahko bilo zadnjo upanje za brezizhodno situacijo na Korejskem polotoku. ... Mirno reševanje jedrske krize postaje vse dražje za Severno Korejo, pa tudi za ZDA.«
