Tiskane izdaje
Z vsakim raketnim poskusom, ne glede na to, ali je uspešen ali neuspešen, Pjongjang nekaj sporoča svetu; o čem se na skrivnih srečanjih pogovarjajo severnokorejski in ameriški politični predstavniki?
Severni Korejci odkrito upajo, da bo na predsedniških volitvah v ZDA prihodnji mesec zmagal Donald Trump. Prvič zato, ker je dal jasno vedeti, da se ne bo prednostno posvečal Severni Koreji in da bo jedrsko krizo prepustil Kitajski, drugič pa zato, ker je izjavil, da bi bil pripravljen sprejeti vodjo Kim Džong Una v Washingtonu.
Ni popolnoma jasno, ali je hotel Pjongjang zaznamovati predvolilno debato med Trumpom in Hillary Clinton, toda v četrtek ob 6. uri in 30 minut po krajevnem času so izstrelili še eno raketo srednjega dosega iz letalskega oporišča blizu mesta Kusong. Vendar je projektil, ki je predvidoma pripadal družini musudan, eksplodiral samo nekaj sekund po izstrelitvi.
Nov raketni poskus ni sovpadal samo z debato v Las Vegasu, ampak tudi s koncem pogovorov med ZDA in Južno Korejo, imenovanih »2 + 2«. Dva zunanja in dva obrambna ministra so se namreč tik pred izstrelitvijo musudana dogovorili o krepitvi varnostnih povezav med obema državama in vojskama. Glede na nenehno grožnjo s severa Korejskega polotoka so razmišljali tudi o morebitni stalni navzočnosti ameriških jedrskih bombnikov B-1B in B-52, »nevidnih« vojaških letal F-22 in jedrskih podmornic v ameriških vojaških oporiščih v Južni Koreji.
In medtem ko je ameriški obrambni minister Ash Carter obljubljal, da bodo na vsak Pjongjangov poskus uporabe jedrskega orožja »ostro in učinkovito odgovorili«, se je državni tajnik John Kerry s kolegom Jun Bjung Seom dogovoril o ustanovitvi posvetovalne skupine o človekovih pravicah v Severni Koreji. Skupina bi se ukvarjala z razmerami v tamkajšnjih taboriščih za prevzgojo in splošnimi razmerami na tem področju.
Z musudanom je Severna Koreja morda hotela odgovoriti na to dogajanje. Gre za projektil, ki lahko doseže od 2500 do 4000 kilometrov in ga je mogoče izstreliti s premične raketne rampe. To pomeni, da lahko zadene ne samo kateri koli cilj v Južni Koreji in na Japonskem, ampak tudi ameriška vojaška oporišča na Guamu.
V sedmih mesecih so ta projektil preskusili osemkrat, vendar je bila samo ena izstrelitev uspešna, in sicer tista junija letos, ko je projektil preletel 400 kilometrov in nato padel v Vzhodno morje. Prejšnji neuspešen poskus so izvedli v soboto, in čeprav bo moralo miniti še nekaj časa, preden bo musudan popolnoma zanesljivo deloval, so strokovnjaki prepričani, da ga bo pri takšnem tempu izvajanja poskusov mogoče uporabiti že prihodnje leto.
Z vsako izstrelitvijo močnega projektila Pjongjang po svoje sporoča Ameriki, Kitajski, OZN ter seveda Južni Koreji in Japonski, da nikakršne sankcije, protiraketni ščiti ali politično-vojaške grožnje ne bodo preprečile Severni Koreji razvijati atomske bombe in balističnih projektilov. Severna Koreja je predvsem prepričana, da ima to pravico početi tako kakor vsaka druga država, poleg tega je prepričana, da bi brez jedrskega in raketnega orožja hitro postala žrtev enega od takšnih zahodnih posegov, kakršna sta zrušila režima Sadama Huseina in Moamerja al Gadafija.
Zato lahko pričakujemo še šesti jedrski poskus in izstrelitev še enega satelita v orbito, kar vedno velja za prikrito preskušanje medcelinske rakete. Vse to kaže na to, da potrebujemo precej bolj izpopolnjeno diplomacijo od tiste, ki jo ponuja Trump. Visoki diplomati Severne Koreje in ZDA se pravzaprav že srečujejo za zaprtimi vrati v državah, kakršni sta Švedska ali Malezija, vendar bolj malo vemo, o čem se pogovarjajo na skrivnih srečanjih. Kljub temu tega ni težko uganiti. Ena od najpomembnejših tem pogovorov je vprašanje, kako se izogniti temu, da bi vse to orožje sploh kdaj uporabili.
