Severnokorejski strel v srce azijskega miru

Severnokorejski raketni program je naredil pomemben korak naprej, potem ko so danes ob zori iz podmornice izstrelili­ balistični projektil, ki je preletel 500 kilometrov, preden je padel v morje. Severna Koreja­ je tako prvič dosegla zračno­obrambno identifikacijsko območje (Adiz) Japonske ter po­vzročila novo zaskrbljenost in val kritik z vseh strani.

Projektil je ob 5.30 poletel iz podmornice blizu oporišča Sinpo in ameriško strateško poveljstvo je na radarjih spremljalo raketo, o kateri domneva, da je tip KN-11. »Ne poznamo njenega skrajnega dometa,­ vendar se je pokazalo, da je 500 kilometrov njen skrajni domet ali domet vzpenjajoče se krivulje leta,« je izjavil Jeffrey Lewis z inštituta za mednarodne raziskave v Middleburyju. »Projektil vsekakor deluje.«

Strokovnjaki se strinjajo, da je bil severnokorejski raketni preizkus uspešen in da izstrelitev projektila iz podmornice dokazuje, da je država razmeroma dobro pripravljena na tako imenovani »drugi udarec«. Konec junija je vojska Kim Džong Una uspešno preizkusila tudi projektil srednjega dosega tipa musudan, ki so ga izstrelili v Japonsko morje s premične izstrelitvene rampe. V obeh primerih se je pokazalo, da bi bila Severna Koreja zmožna odgovoriti na raketni napad z »drugim udarcem« s premičnih lokacij, kar je največji napredek v njenem dosedanjem raketnem programu.

Japonski premier Šinzo Abe je potrdil, da je projektil prvič vstopil v japonsko območje Adiz, ter poudaril, da je to »nedopustno in strašno dejanje, ki močno ogroža varnost Japonske ter resno spodkopava mir in stabilnost v regiji«. Zdi se, da na vprašanje, zakaj prav zdaj, ni težko odgovoriti. Prvič, to je logično zaporedje razvoja balističnih projektilov. Odkar je Kim Džong Un prišel na oblast pred manj kakor petimi leti, je Severna Koreja izvedla vsaj 30 raketnih preizkusov, zato bi lahko trdili, da je tudi ta eden od mnogih in niti približno še ni izpopolnjen.

Drugič, raketo so izstrelili iz podmornice dva dni po tem, ko so ZDA in Južna Koreja začele vojaške vaje, ki jih je Pjongjang razumel kot priprave na invazijo čez 38. vzporednik, zato bi to dejanje lahko pojasnili kot umirjen in nadzorovan odziv na moteče manevre.

Tretji in verjetno najpomembnejši podatek je, da je raketa poletela proti Japonski prav takrat, ko so se v Tokiu sestali zunanji ministri Japonske, Južne Koreje in Kitajske, njihova naloga pa je bila dogovoriti se o tristranskem srečanju državnih voditeljev, ki bi se morali sestati do konca leta. Za dvostranskimi odnosi med Kitajsko in Japonsko, Japonsko in Južno Korejo ter Kitajsko in Južno Korejo je Severna Koreja vedno prva tema na dnevnem redu tristranskega srečanja. Kajti takoj ko omenijo vprašanje čedalje večjega japonskega vojaškega proračuna ali ameriškega protiraketnega ščita na južnokorejskih tleh, je najprepričljivejše pojasnilo zanju seveda severnokorejska ­nevarnost.

To je šele začetek

Japonski zunanji minister Fumio Kišida, kitajski Wang Yi in južnokorejski Jun Bjong Se so takoj soglasno obsodili severnokorejski raketni preizkus in opozorili, da mora Pjongjang upoštevati resolucijo OZN ter ustaviti nadaljnje tovrstne poskuse. Toda zdi se, da Pjongjang šele začenja novo obdobje raketnega programa, katerega končni cilj je tako zmanjšati jedrsko konico, da bi jo bilo mogoče namestiti na projektil, ki bi lahko preletel Tihi ocean. Izstrelitve s premičnih ramp so zelo pomemben del razvoja, glede na to, da Kim Džong Un ostaja osamljen na mednarodnem odru in ne more zagotovo računati niti na podporo Kitajske, če bi se zgodil vojaški poseg. Nekoliko toplejši so odnosi med Pjongjangom in Moskvo, kar se je pokazalo tudi v medsebojnih čestitkah Kima in Vladimirja Putina ob dnevu osvoboditve Koreje 15. avgusta. Toda Rusija ni dovolj zavzeta za zaščito Severne Koreje pred zunanjimi pritiski in verjetno je strateško ne bi zanimala obramba Kimovega režima pred vojaškim napadom.

Kljub uspehom pri raketnem programu Severna Koreja najbrž ne bi bila resna nasprotnica v morebitnem spopadu. Gre za to, kako dolgo bi se lahko upirala napadu in koliko škode bi lahko povzročila bližnjim državam pa tudi Združenim državam Amerike. Tudi o podmornicah je treba povedati, da jih ima severnokorejska vojaška mornarica približno 70, in samo dve sta nekoliko sodobnejši, preostale so opremljene z zaostalo tehnologijo iz sovjetskih časov.

Toda satelitski posnetki iz leta 2014 razkrivajo, da Severna Koreja gradi sodobnejše podmornice razreda gorae, izdelane na podlagi tipov heroj in sava iz nekdanje Jugoslavije. Dizelski pogon omejuje domet delovanja teh podmornic pa tudi razmeroma lahko jih je odkriti. Kljub temu so koristne v procesu preizkušanja projektilov in izstrelitvenih sistemov, o katerih strokovnjaki predvidevajo, da bodo polno zmogljivi do leta 2020.

Čeprav so zunanji ministri Japonske, Južne Koreje in Kitajske enotno obsodili najnovejši raketni preizkus, to ne pomeni, da se te tri države strinjajo o tem, kaj storiti, da bi ustavili čedalje nevarnejše oboroževanje Severne Koreje. Vsak nov tehnološki napredek, ki bo razveselil Kim Džong Una, bo dodatno spodbudil Južno Korejo h okrepitvi vojaškega zavezništva z ZDA in čimprejšnjemu odprtju vrat protiraketnemu ščitu. Ta bo nato vznemirjal Kitajsko in jo še bolj spodbujal k razvoju superprojektila, ki bi lahko razbil takšen dežnik. Vsak nov korak v posodabljanju kitajskega orožja omogoča Japonski povečevanje vojaškega proračuna in odpovedovanje dosedanjemu mirovništvu.

Tako je krog sklenjen, dogajanje pa se lahko nadaljuje do kritične točke, ko bo eden od projektilov pristal nevarno blizu občutljive točke, na kateri mir visi na nitki. Nadaljnji razvoj dogodkov je predvidljiv. In nepredstavljivo grozljiv.