Sizifovsko krotenje ameriške svete pravice

Orožje in Američani: odgovor desnice na čustveni nagovor predsednika Združenih držav Baracka Obame je posmeh.

sre, 06.01.2016, 22:22

New York – Dan po solzah­ v ameriški predsedniški palači­ postaja jasno, da je njegov­ ­poseg na ameriški trg orožja­ neznanka, ki ni osrečila nikogar.­ Orožarski lobi in politiki, ki jih ima ta v žepu, so se refleksno odzvali z valom kritik, protiorožarski aktivisti trdijo, da je preveč omleden. Nikomur, niti predlagateljem, pa ni jasno, kakšni bodo njegovi učinki.

»Ne verjamem, da lahko kdorkoli verodostojno oceni, kaj vse to pomeni,« o predsedniških ukazih Baracka Obame meni Charles James, nekdanji zvezni tožilec, ki zdaj zastopa orožarsko industrijo. ZDA so trenutno priča celo skokoviti rasti prodaje. Po besedah ministrice za pravosodje Lorette Lynch prav tako ni mogoče reči, ali bi nove omejitve imele kakršenkoli učinek na vrsto nedavnih množičnih ­pobojev, vključno z napadom v San Bernardinu, v katerem je umrlo 14 ljudi. Predsedniški ukazi za zdaj prinašajo le nekoliko bolj jasno in strogo razlago veljavne ­zakonodaje.

Njihovo jedro je razširitev obveznega preverjanja kupcev orožja tudi na orožarske sejme in spletno prodajo, pri čemer bodo imeli uslužbenci zveznega urada za alkohol, tobak, orožje in eksplozive (ATF) zelo težko delo, da bodo ločili med resnimi preprodajalci, ki si na sejmih nadenejo podobo ljubiteljev, in resničnimi domačimi ljubitelji smodnika, ki prodajajo kos ali dva iz zasebne zbirke (slednjim ni treba preverjati kupcev). Poleg tega je na zelo majavih nogah njegova prošnja kongresu, naj zaposli 200 dodatnih uslužbencev ATF za te naloge, saj o njeni usodi odločajo republikanski poslanci in senatorji.

Pomanjkljiv sistem

Dodatno naj bi zaposlovala zvezna policija FBI, 230 novih uslužbencev pa naj bi poskrbelo za hitrejše preverjanje kupcev. Vsak dan dobijo približno 63.000 zahtev za preverbe, lani so vzeli pod drobnogled več kot 22,2 milijona orožarskih kupčij. Bela hiša je napovedala tudi razvoj novega računalniškega sistema, s katerim naj bi omogočili 24-urno preverjanje. Pomanjkljivosti in napake v sedanjih postopkih so omogočile Dylanu Roofu nakup pištole, s katero je lani zakrivil masaker v cerkvi v Južni Karolini, čeprav je bil zabeležen kot uživalec mamil. V FBI so takrat priznali, da je sistem zatajil.

Hkrati po ocenah nekaterih strokovnjakov kar 40 odstotkov prodaj orožja poteka med zasebnimi prodajalci in kupci, mimo preverb. Tako tudi najbolj optimistični zagovorniki ukrepov Bele hiše priznavajo, da bodo ti v najboljšem primeru zajeli le nekaj tisoč kupčij, v katerih so se kupci doslej lahko izognili brskanju po preteklosti. Toda kljub tako benignemu posegu so politiki na desnici nemudoma oznanili, da je to novo »grabljenje po ameriškem orožju« in poseganje v menda sveto pravico Američanov, da se oborožijo do zob.

Nacionalna strelska zveza (NRA), lobistična organizacija s 5 milijoni članov, ki spretno usmerja ameriško javno razpravo o orožju, se je norčevala iz predsednikovih solz. »Američani ne potrebujejo novih čustvenih in blagohotnih pridig, ki so povsem brez dejstev,« je sporočil njen vodilni lobist Chris Cox. Solze so nemudoma pograbili na konservativni televiziji Fox News in razpravo o njih prignali do absurda, njihova voditeljica Andrea Tantaros je celo predlagala, naj nekdo preišče govorniški oder, saj se v njem gotovo skriva surova čebula.

Pametno orožje

Obama je v torek podprl razvoj pametnega orožja, ki se sproži samo, če ga upravlja lastnik. Pri tem uporabljajo biometrične senzorje, ki prepoznajo prstne odtise ali pa delujejo s pomočjo radijskih valov, ki jih oddaja posebna ura ali prstan lastnika. Ena najbolj zanimivih rešitev že skoraj desetletje tiči na policah inštituta za tehnologijo v New Jerseyju, kjer so razvili tehnologijo za prepoznavanje lastnikovega vedenja. Ljudje nezavedno počnemo stvari na vedno enak način, tudi sprožimo orožje, ki tako prepozna, ali ga drži v rokah lastnik.

Zagovorniki nove tehnologije upajo, da bi s tem odpravili več sto nesreč, ki se zgodijo vsako leto, ter ustavili cvetočo preprodajo ukradenega orožja. Toda pred tem morajo takšno spremembo sprejeti orožarska industrija in predvsem uporabniki. Številni lastniki zavračajo to zamisel, saj bi po njihovih besedah preprečila ali upočasnila uporabo orožja v sili (več oboroževanja za večjo varnost je eden ključnih argumentov NRA in njenih somišljenikov). Nekateri so prepričani, da je pametno orožje stranski vhod za namene vlade, ki hoče slediti in kasneje prepovedati določene vrste orožja.

NRA zvito ne nasprotuje novostim, toda hkrati se na vso moč upira prizadevanjem, da bi morali uporabiti pametno tehnologijo na obstoječem orožju. Podjetja že od srede devetdesetih iščejo načine za večjo varnost, a za zdaj noben proizvajalec pametnega orožja ne prodaja v večjih količinah. Nekateri trgovci so se celo soočili s smrtnimi grožnjami in prenehali prodajo. V New Jerseyju so izgubili vsa javna sredstva, zasebnega kapitala pa ne dobijo, saj nihče ne verjame, da bi orožarski lobi dopustil takšen poseg na trg. Z njihovo tehnologijo je namreč mogoče predelati obstoječe orožje.

Adam Winkler, profesor ustavnega prava na univerzi UCLA ter avtor knjige Orožarski boj (Gunfight)­ o političnem boju za nadzor nad orožjem, je opozoril, da to ni samo politično, pač pa tudi ekonomsko vprašanje. »Ljudje, ki zagovarjajo pametno orožje, so tisti, ki ne kupujejo orožja,« ugotavlja profesor.

Povezane novice

Obamov zadnji boj z orožarji
5. januar ob 14:15
Predsednik ZDA Barack Obama je s solzami v očeh pozival k vsaj nekoliko strožjemu nadzoru.
Prijavi sovražni govor