Skrajni demoni Donalda Trumpa

Kandidatura milijarderja je naplavila v medije obskurno skupino Alt-right.

Objavljeno
29. september 2016 19.23
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York − V taboru Donalda Trumpa si na skrivaj ližejo rane po ponedeljkovem ponesrečenem soočenju s Hillary Clinton, demokrati pa skrbijo, da volivci ne bi spregledali spornih izjav republikanskega predsedniškega kandidata. Prva dama Michelle Obama je včeraj spomnila na Trumpov prikriti rasizem, ki se je kazal v spodbujanju teorije, da njen soprog ni bil rojen v ZDA.

Kampanja Hillary Clinton je včeraj objavila prvi televizijski oglas s prvo damo, v katerem ta poudarja dolgoletno zavzemanje demokratske predsedniške kandidatke za pravice otrok in opozarja, da morajo Američani izvoliti predsednika, po katerem se lahko zgledujejo otroci.

Michelle Obama je govorila o vplivu Bele hiše na oblikovanje vrednot mladih že na julijskem volilnem zborovanju demokratske stranke, na katerem je s solznimi očmi dejala, da se »vsako jutro zbudim v hiši, ki so jo zgradili sužnji. In gledam hčerki, dve lepi, pametni, črni mladi ženski, ki se igrata s psičkoma na travi Bele hiše,« ter dvignila dvorano na noge.

Michelle Obama je znova opozorila na prikriti rasizem dela ameriške družbe včeraj na volilnem zborovanju v Philadelphii, ko je spomnila na Trumpovo trmasto spodbujanje nikoli povsem utišanih teorij zarote, da se je Barack Obama rodil v Keniji, in ne na Havajih. Ko je voditelj soočenja Lester Holt prosil republikanca, naj pojasni svoja vztrajna namigovanja, se je newyorški milijarder zapletel v tako čudaško razlago, da jo je tednik Economist objavil v celoti. Trump je zatrdil, da ima odličen odnos s temnopolto skupnostjo, toda vsakič, ko poskuša to potrditi, njegove izjave dvigajo lase afriškim Američanom.

Ankete kažejo, da ga njihova podpora »v tekmi dveh uvršča na četrto mesto«, kot je pred kratkim dejal televizijski komik Stephen Colbert (tudi za predsedniška kandidata liberalcev in zelenih). New York Times je julija razkril, da ga je mesto New York v sedemdesetih skupaj z očetom tožilo, ker je družinsko podjetje načrtno diskriminiralo temnopolte pri oddajanju stanovanj. Ko je avgusta ob velikem zaostanku za Hillary Clinton premešal svoj volilni štab in namesto proruskega Paula Manaforta pripeljal Stepha Bannona, predsednika medijske skupine Breitbart News, je poskrbel za nove obtožbe. »Če še niste slišali za Breitbart News, nimate rasističnega strica na facebooku,« je bil pronicljiv Colbert.

Žabec Pepe

Kampanja Hillary Clinton je izrabila Bannonov prihod in v govoru v Nevadi povezala Trumpa s skupino Alt-right (alternativna desnica), obrobnim in do takrat neopaznim gibanjem, ki je životarilo v temačnih spletnih vodah. Izraz alt right se je nenadoma prebil v osrednji medijski prostor, medtem ko je velika večina Američanov (skupaj z novinarji) začela iskati po spletu, kdo in kaj so »alternativni desničarji«. Obskurna skupina nima uradne ideologije, povezujejo jo z belskim nacionalizmom, antisemitizmom, nasprotovanjem feminizmu, priseljevanju ... Ali kot je pred časom dejala Hillary Clinton, »košara obžalovanja vrednih«.

Na njihovi črni listi je tudi demokracija s splošno volilno pravico, zavzemajo se za vladavino razsvetljenega absolutista, kot je bil pruski vladar Friderik Veliki. Podpirajo trgovinsko zaščito v obliki carin za uvoz, njihova idealna družba ima jasno ločene rase, ženske pa znova vedo, kje je njihovo mesto. Mnogo tem je bolj ali manj jasno izzvenelo skozi Trumpova sporočila, njegov sin Donald Junior in svetovalec Roger Stone pa sta na družbenih omrežjih objavila podobo Pepeta Žabca (Pepe the Frog), ki je postala neuradni simbol altrightovcev.

Zdi se, da bo skupina brez jasne ideologije, jasnega članstva in na robu popolne anonimnosti morda največja zmagovalka volitev, saj so jih na levici razpihali v resno grožnjo. Hugh Hewitt, konservativni komentator in profesor prava, ugotavlja, da takšne skrajne rasistične frakcije vedno obstajajo, vendar mnogo ljudi, ki so si nadeli oznako alt right, sploh ne ve, kaj pomeni. Toda po njegovih besedah je za desnico pomembno natančno določiti in razmejiti, kdo jo upravičeno nosi, da se bodo izognili splošnemu žigosanju levice.

»Najmodrejša pot ignoranca«

Conor Friedersdorf v časniku Atlantic meni, da bi hud poraz Donalda Trumpa spodrezal krila gibanju in jih potisnil nazaj v anonimnost spletne kanalizacije in obrobnih medijskih skupin, kot je Breibart News, ki jim posvečajo pozornost. »Najmodrejša pot bi bila, da jih popolnoma ignoriramo. Toda zaradi demonov, ki jih je prebudila Trumpova kampanja − in nekatere tudi najela −, to ni mogoče. Vendar menim, da jih bomo kmalu lahko znova prezrli,« je namignil na poraz republikanca konservativni kolumnist Jonah Goldberg.

Težava bi bila Trumpova zmaga, saj bi altrightovske zamisli nenadoma dobile kredibilnost kot pot do volilnega uspeha na desnici, je opozoril Friedersdorf. Številni belopolti nacionalisti bi sledili zgledu Davida Duka, nekdanjega voditelja rasistične organizacije KKK, ki v Louisiani kandidira v ameriški senat, ameriška družba pa bi bila še bolj razdvojena.