Tiskane izdaje
Ko se je 28. januarja novopečeni ameriški predsednik Donald Trump prvič po telefonu pogovarjal s svojim dolgoletnim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, je nekdo agenciji Reuters prišepnil nekaj »žgečkljivih« podrobnosti s tega pogovora med voditeljema jedrskih velesil, ki imata v rokah okoli 95 odstotkov tega morilskega orožja. Trump sprva menda sploh ni vedel, kaj je to Novi Start, ko mu je Putin med pogovorom predlagal, da bi se začeli državi pogovarjati o petletnem podaljšanju tega sporazuma o dodatnem omejevanju strateškega jedrskega orožja, ki sta ga pred šestimi leti v Pragi podpisala tedanja predsednika držav Barack Obama in Dmitrij Medvedjev. Po kratkem premoru, ki si ga je Trump med pogovorom izprosil od Putina, med njim pa so mu svetovalci razložili, kaj sogovornik sploh hoče od njega, je baje novi poglavar Bele hiše osupnil svojega kremljevskega kolega, ko je odgovoril, da je to za ZDA slab dogovor, ki je v prid Rusiji. »Še eden od slabih sporazumov, ki jih je izpogajala Obamova administracija,« je po poročanju agencije izjavil ameriški predsednik.
Verodostojnost takšnih poročil na podlagi neimenovanih zaupnih virov je vedno vprašljiva, v tej zgodbi pa zlasti preseneča, da je bil vedno dobro obveščeni Putin osupel zaradi domnevnih Trumpovih izjav. Ta se je kak mesec po zmagi na novembrskih volitvah odzval na nova izzivanja Severne Koreje in (kot običajno) po twitterju javnosti sporočil, da morajo ZDA »zelo krepiti in širiti svoje jedrske zmogljivosti vse dotlej, dokler ostali svet ne pride k pameti glede jedrskega orožja«. Ko so ga novinarji ameriške televizije NBC hoteli povprašati, kaj točno je hotel s tem povedati, jim je poslal izjavo, v kateri je zapisal: »Pa naj bo spet oboroževalna tekma. V njej jih bomo prekosili na vseh frontah in zdržali dlje od vseh.« Kasneje se je v televizijskem studiu le pojavil Trumpov novopečeni tiskovni predstavnik Sean Spicer, ki je javnost miril, da ne bo nove oboroževalne vojne, izjave njegovega šefa pa da so bile le »svarilo« drugim, da ZDA takšne vojne ne bodo dopustile.
Spicer je tudi zanikal »informacije«, da je Trump Putina prosil za premor, ker ni vedel, kaj je to Start. »Hotel je le vprašati za mnenje o nečem,« je povedal novinarjem. Tega, koga od svojih svetovalcev je vprašal, ni razkril, a glede na odgovor, ki ga je dal Putinu, gre domnevati, da je bil to nekdo iz neokonservativnih krogov, ki so že pred leti ostro nasprotovali tako Obamovemu podpisu kot kasnejši ratifikaciji sporazuma. Velik uspeh prejšnjega predsednika je bil, da mu je takrat uspelo pridobiti na svojo stran tudi nekaj republikancev starega kova, saj so konservativci in njihova mnenjska središča vodili pravo večmesečno kampanjo proti ratifikaciji Novega Starta. Ko ga je tik pred koncem leta 2010 senat potrdil, so v washingtonskem skladu Heritage to za njih žalostno novico pospremili s komentarjem z naslovom Srečen božič, Moskva, v njem pa zapisali, da je to Obamovo božično darilo nekdanji hladnovojni sovražnici, ki da bo zaradi slabih nadzornih mehanizmov tako ali tako goljufala.
Trump je pred kratkim svoja stališča o jedrskem dogovoru med Obamo in Medvedjevom ponovil v ekskluzivnem pogovoru prav za tisto agencijo, ki je bila razkrila pikantne podrobnosti njegovega pogovora s Putinom. »To je enostranski sporazum. Še eden od slabih sporazumov, ki jih je sklenila naša država, naj bo Start ali [jedrski] sporazum z Iranom. Mi bomo začeli sklepati dobre sporazume,« je za Reuters povedal novi predsednik. Tega, ali bodo ZDA odstopile od Novega Starta, ni povedal. V Moskvi, kjer še vedno taktično čakajo, kakšna bo dejanska nova ameriška politika do Rusije, so se na te izjave kljub vsemu odzvali. »Ne le, da Rusija kategorično nasprotuje prekinitvi sporazuma, temveč se bo celo zavzemala za podaljšanje tega temelja globalne varnosti,« je izjavil predsednik odbora za obrambo v zgornjem domu ruskega parlamenta Viktor Ozerov. Njegov poslanski kolega Konstantin Kosačov, ki vodi odbor za mednarodno politiko, pa je dejal, da je to najbrž ena od najbolj zaskrbljujočih Trumpovih izjav v zvezi z Rusijo doslej.
Po sporazumu bi morali državi do 5. februarja 2018 število operativnih jedrskih konic skrčiti na 1.550, hkrati pa bi morali tudi zmanjšati število jedrskih bombnikov in raket (700) ter uporabljanih in skladiščenih strateških nosilnih sistemov za jedrske konice (800). V zadnjem poročilu o izvajanju Novega Starta, ki ga je na začektu leta objavilo ameriško zunanje ministrstvo, so podatki, ki jih v zadnjih dnevih radi poudarjajo zagovorniki Trumpa. Medtem ko ima Rusija še vedno 1.796 operativnih jedrskih konic, so ZDA s 1.367-imi celo »presegle normo«. Toda uskladiščene konice ni težko spet usposobiti za uporabo, pravijo tisti analitiki, ki izpostavljajo podatke, da ZDA vodijo na drugih dveh področjih, bombnikih in raketah (681 proti 508) ter nosilnih sistemih (848 proti 847), ki jih pa ni mogoče čez noč nadomestiti. Med temi analitiki je tudi komentator angleškojezičnega časnika Moscow Times Vladimir Frolov, ki je pred dnevi zapisal, da bo po morebitnem Trumpovem »njetu« Novemu Startu ta dejanska ameriška prednost le še naraščala, kar bo nedvomno prisililo Rusijo, da se bo spet pognala v oboroževalno tekmo.
