Sledi umora menda vodijo k čečenskemu vodji

V nedeljo sta minili dve leti od takrat, ko so pozno zvečer v neposredni bližini Kremlja ustrelili 55-letnega Borisa Nemcova. Oktobra lani se je v Moskvi začel proces proti petim obtoženim za izvedbo umora, ki vsi krivdo zanikajo.

Preiskovalci doslej sploh niso poskušali najti tiste, ki so umor naročili, pravi hči ubitega politika, novinarka Deutsche Welle Žana Nemcova. »Nismo prišli na ulice, da bi jokali, prišli smo zahtevat, naj pred zakonom odgovarjajo tisti, ki so naročili umor Borisa Nemcova, in politične spremembe,« je Ilja Jašin iz opozicijskega gibanja Solidarnost povedal v nedeljo, ko se je v Moskvi zbralo kakšnih 15.000 ljudi, ki so se prišli poklonit spominu na ubitega politika.

Putin zgrožen nad tragedijo

Umor Nemcova, ki je bil nekoč celo podpredsednik ruske vlade in je veljal za naslednika predsednika Borisa Jelcina, a je s prihodom Vladimirja Putina na oblast prestopil v opozicijo, je pred dvema letoma izzval ogorčenje po vsem svetu. Tedanji ameriški predsednik Barack Obama je rusko vlado pozval, naj »vodi hitro, nepristransko in transparentno preiskavo okoliščin njegovega umora in zagotovi, da bodo odgovorni za ta izprijeni umor privedeni pred roko pravice«.

Nad »sramotno tragedijo«, ki se je pripetila le dober lučaj od njegovih delovnih prostorov, je bil takrat zgrožen tudi Putin. Od pravosodnih organov ni zahteval le, naj najdejo storilce, temveč tudi to, naj naredijo vse, da se bo Rusija osvobodila tragedij, kakršen je bil sramotni umor Nemcova v središču Moskve. Potek dolgotrajne preiskave je bil odmeven zlasti v domačih medijih, ki so prek svojih dobro obveščenih virov v oblastnih strukturah nekajkrat objavili različne različice tega, kar se je oktobra lani končno pojavilo tudi v uradni obtožnici proti petim osumljenim storilcem, ki izvirajo iz Dagestana, Ingušetije in Čečenije.

Med njimi ni tistega, ki je menda za umor ponudil najmanj 15 milijonov rubljev (okoli četrt milijona evrov), v tujino pobeglega Ruslana Muhudinova, nekdanjega pripadnika bataljona notranje vojske Sever s sedežem v čečenski prestolnici Grozni, temveč sodijo nekdanjemu namestniku poveljnika tega razvpitega bataljona, katerega pripadnikom zaradi lojalnosti do tamkajšnjega voditelja pravijo tudi kadirovci. To je 34-letni Zaur Dadajev, ki je domnevno s šestimi streli lastnoročno usmrtil Nemcova.

Priznanje in zanikanje krivde

Ta je najprej priznal krivdo, politika pa je menda ubil zaradi njegovih protiislamskih izjav po napadu na pariške karikaturiste iz revije Charlie Hebdo in kritičnih stališč do čečenskega voditelja Ramzana Kadirova. Kasneje pa je Dadajev izjavil, da ni kriv in da je priznal le zato, ker se je hotel izogniti usodi drugega osumljenca, tudi borca vojske Sever Beslana Šavanova, ki je po uradnih informacijah sam sebe pognal v zrak, ko so ga poskušali prijeti v Groznem. Tudi preostali štirje obtoženci, domnevni pomagači prvoobtoženega, brata Anzor in Šahid Gubašev, ki sta z Dadajevim v sorodu, Temirlan Eskerhanov in Hamzat Bahajev, krivdo zanikajo.

Proces še poteka pred vojaškim sodiščem v Moskvi, kjer so pred mesecem dni kot pričo zaslišali nekdaj neposredno nadrejenega obtoženemu atentatorju, prav tako že nekdanjega poveljnika vojske Sever Alibeka Delimhanova. Ta se je večinoma izogibal odgovorom na vprašanja, a na enega se ni. Ko so ga vprašali, ali se strinja z izjavami čečenskega voditelja Kadirova, da je Dadajev domoljub, ki ni storil tega zločina, je odgovoril pritrdilno. Novinarka Žana Nemcova, v Nemčiji živeča 32-letna hčerka ubitega politika, pravi, da preiskovalci niso niti poskušali najti tiste, ki so resnično naročili umor njenega očeta.

Njen kolega Mihail Fišman, ki vodi redakcijo angleško jezičnega časnika Moscow Times, pa je pred kratkim za ameriški dnevnik Washington Post izjavil, da vse sledi vodijo h Kadirovu. »Tako država kot mi, novinarji in družba, dobro vemo, kdo je kaj naredil. Še posebno takrat, ko so umori povezani s Čečenijo,« je dodal Fišman, čigar dokumentarec o življenju in delu Nemcova so premierno pokazali na začetku februarja.