Tiskane izdaje
Sandersu je zadnje dni na videz šlo zelo dobro, saj je nanizal zmage v treh zveznih državah, proti le eni nekdanje zunanje ministrice. Toda ta ima že dvakrat več delegatov od senatorja iz Vermonta, ki nujno potrebuje zmago v Michiganu. Zvezna država z močnim belskim delavskim razredom, številno študentsko populacijo in dobro desetino temnopoltih prebivalcev je eden ključnih preizkusov, ali njegovo sporočilo o pravičnejši delitvi prihodkov in izganjanju vpliva denarja na volitve še lahko premaga politični pragmatizem Hillary Clinton.
Demokratični socialist Bernie Sanders je nepričakovano sprožil močno gibanje podpore med mladimi in liberalnimi belopoltimi Američani in zamajal prestol Hillary Clinton. Toda ta se je izkazala kot precej bolj spretna v televizijskih soočenjih, zato je vrh stranke, ki je na tihem ves čas bolj naklonjen nekdanji zunanji ministrici, brž privolil, da bo zvišal njihovo število s prvotnih šest na deset.
Soočenje je bilo morda zadnja priložnost za Sandersa, da krepko prednost Hillary Clinton v anketah (ta je znašala več kot dvajset odstotnih točk) preobrne v zmago. Čeprav ga je večina komentatorjev označila za izenačeno, se je znova pokazalo, da se zna nekdanja prva dama zelo dobro pripraviti na nasprotnike in jih zbosti, kjer najbolj boli. Sanders je skoraj brezmadežen politik, njegova sporočila o naraščajoči neenakosti so enaka že desetletja, ves čas se strastno zavzema za pravičnejšo družbo in napada pohlep korporativnih ZDA ter prevelik vpliv denarja na volilni proces.
Toda njegovo sporočilo je preveč osredotočeno na ekonomsko neenakost, rešitve, vključno s pozivi k »politični revoluciji«, pa ali preveč abstraktne ali preveč radikalne za mnoge volivce. Posebej manjšine, na čelu s temnopoltimi Američani, so ostale hladne in izničile zagon po senatorjevi prepričljivi zmagi v New Hampshiru ter močno nagnile tehtnico na stran Hillary Clinton. Sanders je bil v nedeljo znova neroden, ko je dejal, da »belci ne vedo, kako je živeti v getu, ne vedo, kako je biti reven«. Ne živimo vsi v getu in nismo vsi revni, so mu včeraj sporočali temnopolti Američani.
Boj za dušo stranke
Hillary Clinton je uspelo njegov napad, da je v tesnih odnosih z Wall Streetom ter da je podpirala prostotrgovinske sporazume, ki naj bi pripomogli k zatonu ameriške industrije, preusmeriti proti njemu.
Toda volivci so slišali le, »senator je glasoval proti avtomobilski industriji«. In če morda niso, je kampanja Hillary Clinton včeraj že vrtela radijski oglas z ustrezno izrezanimi izjavami s soočenja. Njen napad je v nedeljo vidno razburil Sandersa, da je nekajkrat ostro dejal nekdanji prvi dami, naj ga ne prekinja. To je sprožilo nekaj negativnih odzivov med volivkami, štab nasprotnice pa je prek družbenih omrežij hitro poskušal utrditi vtis o (pre)grobem ali vsaj čemernem 74-letnemu senatorju.
Predvsem mu ni uspelo zamajati nekdanje zunanje ministrice, kar je skoraj enako porazu. Toda Sanders se ne bori le za nominacijo demokratske stranke, pač pa tudi za njeno dušo. »Tekma za nominacijo je praktično končana, toda populistični žar, ki ga je sprožil Sanders, ne bo hitro ugasnil,« je zatrdil Rick Klein s televizijske mreže ABC. Zato bo še naprej silil Hillary Clinton, da pred spopadom s kandidatom desnice zavzame precej bolj leva stališča, kot si je želela še pred nekaj meseci.
Republikanski boj
Na republikanski strani so razmerja precej bolj nejasna. V soboto je floridski senator Marco Rubio zmagal v Portoriku, a mnenje volivcev na oddaljenem otoku ni kaj prida spremenilo slabega vtisa z zadnjih, vplivnejših tekem. Njegovo zadnje upanje ostaja domača Florida, v kateri v anketah vodi Trump, hkrati pa ga napada teksaški senator Ted Cruz. Ta je po nedavnih zmagah glavni izzivalec newyorškega mogotca, njegova računica pa je preprosta: če na Floridi pomaga poraziti Rubia, bo ostal sam proti Trumpu, kar bi bistveno povečalo njegove možnosti.
Volivci desnice bodo juti izbirali na Havajih, v Idahu, Michiganu in Mississippiju. Po anketah v zadnjih treh prepričljivo vodi Trump, toda ni jasno, kako so zadnji ostri napadi vplivnih republikancev načeli njegovo blagovno znamko. Če se bodo ankete prelile v glasovanje, bo vrh desnice še bolj soočen z dejstvom, da jim stranko prevzema prikriti fašist, ki so ga sami gojili v svojih nedrjih.
