Sodniki ustavili arkansaški tekoči trak smrti

New York – ZDA so lani po poročilu organizacije Amnesty International zdrsnile iz prve peterice držav po številu izvedenih smrtnih kazni. Statistiko so hoteli pokvariti v zvezni državi Arkansas, kjer so nameravali izvesti kar osem usmrtitev, toda sodišča so izdala začasno prepoved izvajanja najhujše kazni.

Konec tedna bi se v Arkansasu moral začeti poldrugi teden hitrega izvajanja smrtne kazni, po prvotnih načrtih so hoteli v desetih dneh usmrtiti osem zapornikov. Toda sodnik okrožja Pulaski Wendell Griffen je v petek ukazal začasno prepoved uporabe kemikalije vekuronijev bromid, anestetika, ki ga zvezna država uporablja pri izvajanju smrtne kazni. Zahtevo za prepoved je vložilo kalifornijsko podjetje McKesson Medical-Surgical, ki svojih izdelkov noče prodajati za takšne namene, v pritožbi pa trdijo, da so oblasti v Arkansasu anestetik kupile pod pretvezo, da bo namenjen za drugačno uporabo.

Dan kasneje je tudi zvezna sodnica Kristine Baker ustavila načrte zvezne države, pri čemer je kot razlog navedla, da se imajo obsojeni pravico pritožiti na sestavo »koktajla«, treh kemikalij, ki jih vbrizgajo med izvršitvijo kazni. »Obsojeni zapornik lahko uspešno spodbija metodo usmrtitve, če pokaže, da bi ta povzročila dokazano tveganje za hudo bolečino, in je možnost za to velika v primerjavi z znanimi in razpoložljivimi drugačnimi možnostmi,« je Bakerjeva zapisala v odločitvi. Arkansasu pa se mudi ravno zaradi tega, ker izgublja dostop do ene od treh sestavin.

Sodnik Griffen je vzbudil pozornost zato, ker se je po podpisu začasne prepovedi ne samo pridružil protestom proti smrtni kazni pred rezidenco guvernerja Ase Hutchinsona v prestolnici Little Rock, pač pa se je preoblekel v zapornika in se pustil privezati na ležalnik, tako da je bil videti kot obsojenci na smrt na nosilih. To je nemudoma sprožilo ogorčenje republikancev iz Arkansasa, z zveznim senatorjem Tomom Cottonom in senatorjem lokalnega parlamenta Trentom Garnerjem na čelu. Ta je sodnika pozval, naj odstopi, ali pa bodo sprožili postopek za njegovo odstavitev.

Državna tožilka Arkansasa Leslie Rutledge je od vrhovnega sodišča Arkansasa zahtevala, da ga odstrani iz odločanja v tem primeru. Po njenem prepričanju ni pri obravnavanju smrtne kazni »niti približno nepristranski«, pri čemer je kot dokaz navedla tudi njegov osebni blog, na katerem opisuje križpot prava in religije. »Premišljenega in namernega ubijanja nemočnih oseb – skupaj z nemočnimi osebami, ki so bile obsojene umora – ni mogoče moralno upravičiti. Uporabe zdravil, narejenih za zdravljenje bolezni in ohranjanje življenja, za takšno premišljeno in namerno ubijanje ni mogoče moralno upravičiti,« je zapisal Griffen.

Nekdanji baptistični duhovnik in pravnik je bil že pred tem tarča kritik zaradi svojih zunajsodnih pogledov. »Po mojem vedenju nas nikoli ni bilo strah priznati, da imajo ljudje lahko osebna prepričanja, a kljub temu spoštujejo zakone, tudi če to pomeni, da morajo osebne občutke pustiti ob strani,« je sodnik v soboto utemeljil svoj protest. Pri čemer v nasprotju z republikanskimi politiki, ki svetost življenja razglašajo samo v razpravah o prekinitvi nosečnosti, Griffen to resno jemlje tudi pri vprašanjih o kazenski politiki, pri kateri je konservativni del Amerike še vedno naklonjen smrtni kazni.

Sprememba javnega mnenja

Dogajanje v Arkansasu je le še poudarilo trende vse manjšega števila usmrtitev v ZDA. Lani so jih opravili dvajset, najmanj po letu 1991, število pa se redno zmanjšuje vse od 1998., ko so državni rablji usmrtili 98 ljudi. Po besedah Michaela Benze, pravnika z univerze Case Western Reserve v Clevelandu, so visoki stroški za njihovo izvajanje eden glavnih vzrokov, da čedalje več državnih tožilcev raje zahteva dosmrtno zaporno kazen brez možnosti za predčasno izpustitev. Poleg tega je upor farmacevtskih podjetij (evropska prepovedujejo uporabo svojih izdelkov v takšne namene) močno otežil dostop do potrebnih kemikalij.

Poskusi uporabe nadomestnih pa so povzročili nekaj ponesrečenih usmrtitev, pri katerih so obsojenci umirali v hudih mukah. Joseph Wood je pred tremi leti med nenehnim hropenjem umiral skoraj dve uri, »hlastal je za zrakom, kot riba, ki jo vržeš na kopno, zdelo se je, da ne bo nikoli umrl«, je dogajanje opisal novinar Troy Hayden, ki je za televizijsko mrežo Fox poročal o izvršitvi smrtne kazni v Arizoni. Nekaj tednov prej se je v Oklahomi obsojenec Clayton Lockett zvijal v krčih, tako da so nazadnje ustavili postopek, a mu je na koncu zastalo srce. Obe državi sta zaradi evropske blokade neuspešno uporabili poskusno mešanico kemikalij.

Obsojanje na smrt je močno zavrla tudi vse bolj razširjena uporaba DNK. »Strm upad po letu 1999 je močno povezan s primeri nedolžnih. Odvetniki so na sodišča prinesli analizo DNK in dokazali nedolžnost usmrčenih,« ugotavlja Deborah Denno, profesorica prava z univerze Fordham v New Yorku. Po besedah Roberta Dunhama, direktorja organizacije Death Penalty Information Center, ki se bojuje proti uporabi usmrtitev v pravosodju, pa je država »sredi velike spremembe javnega mnenja o smrtni kazni«.