Tiskane izdaje
Haag − Izid predsedniških volitev leta 2010 je Slonokoščeno obalo, zahodnoafriško državo, znano predvsem po izvozu kakava, pahnil v oboroženi konflikt, v katerem je po ocenah Združenih narodov umrlo več kot 3000 ljudi.
Nekdanji predsednik države Laurent Gbagbo, proti kateremu se je danes v Haagu začelo sojenje zaradi vojnih zločinov, vztraja, da je nedolžen. Kot nedolžen se bo pred sodniki zagovarjal tudi njegov soobtoženec, nekdanji vodja predsednikove milice Charles Blé Goudé.
Obtožnica oba bremeni vodenja organizirane morilske in posiljevalske kampanje, katere edini namen je bil ohranitev oblasti. Obramba vse očitke, povezane z zločini, zavrača.
Pred poslopjem Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) se je danes zbralo več sto podpornikov nekdanjega predsednika in zahtevalo njegovo izpustitev. Prepričani so, da ta ni nič drugega kot žrtev zarote, ki jo vodi nekdanja kolonialna sila Francija, ki ji očitajo vmešavanje v notranje zadeve Slonokoščene obale. Predsedujoči sodnik Cuno Tarfusser je po poročanju Reutersa takoj na začetku sojenja opozoril, da ne bo dovolil, da se to zlorabi v politične namene. »To ni igra,« je dejal.
Proces proti Gbagboju, demokratično izvoljenemu voditelju Slonokoščene obale med letoma 2000 in 2010, bi lahko po mnenju poznavalcev trajal dolgo časa. Toda že sam začetek sojenja za njegove nasprotnike pomeni svojevrsten uspeh in dokaz, da nihče, niti najvišji politični funkcionarji, ni nedotakljiv pred roko pravice.
Gbagbo je prvi nekdanji voditelj države, ki se bo moral zagovarjati pred ICC. Tožilstvo mu očita odgovornost za zločine proti človeštvu, storjene po drugem krogu glasovanja na predsedniških volitvah konec leta 2010, ki jih je Gbagbo izgubil proti tedanjemu rivalu in trenutnemu predsedniku Slonokoščene obale Alassanu Ouattaraju. Njegova odločitev, da izida ne prizna, je bila povod za izbruh nasilja, ki se je kmalu sprevrglo v oborožene spopade med Gbagbojevimi zavezniki in silami, zvestimi opozicijskemu voditelju.
Mednarodna skupnost s Francijo na čelu je Ouattaraja na podlagi volilnega izida priznala za legitimnega predsednika. Njegovim silam je s pomočjo francoskih vojakov in predstavnikov modrih čelad uspelo aretirati Gbagboja in ga leta 2011 izročiti ICC.
Zločini na obeh straneh
Spopadi so trajali štiri mesece, med njimi pa je bilo po podatkih OZN ubitih vsaj 3000 civilistov in posiljenih več kot 150 žensk. Po navedbah nevladne organizacije Human Rights Watch so bili zločini in resne kršitve človekovih pravic zagrešeni na obeh straneh, toda tožilci ICC so za zdaj obtožnico vložili le proti Gbagboju in vodji njegove milice. Glavna tožilka ICC Fatou Bensouda vztraja, da preiskave v zvezi z zločini, ki so se zgodili v času vojaške protiofenzive, med katero so republikanske sile, zveste Ouattaraju, prevzele nadzor nad državo, še vedno potekajo.
»Namen sojenja je odkriti resnico izključno skozi pravni postopek. Naša obtožnica temelji na zakonu ... in na teži dokazov, ki so jih zbrali naši preiskovalci«, je dejala Bensouda in poudarila, da je sodišče pri preganjanju zločinov neodvisno.
Gbagbojevi privrženci, tudi tisti, ki so se danes zbrali pred sodiščem, na drugi strani sojenje vidijo kot dokaz nepravičnosti in dvojnih meril. Bojijo se, da bo njegov izid politično motiviran.
Politični kontekst in dejstvo, da večina dokazov prihaja iz države, kjer je v interesu oblasti, da se sojenje konča z obsodilno sodbo, povečujeta pritisk na sodnike. Proces, med katerim bo predstavljenih 5300 dokazov in intervjuvanih 138 prič, bo po besedah opazovalcev ključen preizkus za Mednarodno kazensko sodišče, ki mora pokazati, da je sposobno izpolniti svoje osnovno poslanstvo: zaščititi pravice žrtev najhujših zločinov.
