Solidarnost le črka na papirju

Bruselj – Pot čez osrednje Sredozemlje je veliko večji, do zdaj neobvladljiv zalogaj, kar je drugače kot na balkanski migracijski poti, ki jo je bilo lani mogoče zapreti z odločnejšim ukrepanjem držav in s kupčijo s Turčijo.

Unija je sicer uvedla, denimo, operacijo Sophia, s katero naj bi na morju ustavila tihotapce. Libijsko obalno stražo usposablja za boljše nadziranje morja. V afriških deželah tranzita in izvora so začeli številne projekte za zmanjšanje migracijskega toka. Težava je, da kljub številnim ukrepom in obsežnim načrtom na terenu ni opaznega izboljšanja. Nasprotno, po podatkih mednarodne organizacije za migracije (IOM) je v prvi polovici leta prišlo v Italijo (skoraj v celoti iz Libije) 85.183 ljudi ali za petino več kot v istem obdobju lani.

Tudi druge članice Unije solidarnosti ne pokažejo veliko. Po podatkih iz 3. julija je bilo iz Italije v druge članice v skoraj dveh letih do zdaj premeščenih le 7390 prosilcev za azil ali manj kot četrtina predvidenih. V izredni sklad EU za Afriko, ki naj bi omogočil boljše upravljanje migracij, so članice skupaj vplačale le 90 milijonov evrov. Tudi število ljudi, ki pridejo v Italijo in pot nameravajo nadaljevati proti severu, sproža odzive drugih držav. Avstrija je v predvolilni vročici že začela napovedovati, da bo vzpostavila nadzor na notranji schengenski meji z Italijo na Brennerju.

Denarna pomoč Unije premajhna

V dramatičnem položaju je evropska komisija pripravila še en akcijski načrt. Libiji je bilo zagotovljenih dodatnih 46 milijonov evrov za bitko proti nezakonitim prehodom meje. Tamkajšnje oblasti naj bi se s pomočjo EU intenzivneje lotile reševanja ljudi na morju. Tako bi na kopno lahko vrnili migrante, rešene v ozemeljskem morju pred libijsko obalo. Evropska komisija želi, da bi druge članice začele hitreje sprejemati prosilce za azil iz Italije. Tudi vračanje ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito v EU, v njihove domovine naj bi bilo bolj množično.

Italija bo dobila dodatnih 35 milijonov za upravljanje migracij. Evropska komisija bo v sodelovanju z UNHCR takoj začela novo sprejemanje zavez za zakonito preseljevanje, predvsem iz Egipta, Etiopije, Libije, Nigra in Sudana. Prizadevanja za boljši nadzor libijske južne meje, tudi s pomočjo članic EU, naj bi se povečala. Italija opozarja, da položaj postaja nevzdržen; v Bruslju pa se zavedajo, da – kot je dejal prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans – nimajo čarobne paličice in da ni enega ukrepa za rešitev vseh težav, ki že tako niso italijanske, ampak evropske.

Nevladne organizacije, ki vsaka po svoje rešujejo ljudi na morju in jih nato pripeljejo v italijanska pristanišča, so tarča kritik desničarskih politikov. Eden od očitkov je, da spodbujajo ljudi k poti čez morje. Ker reševanje poteka neurejeno, naj bi Italija v sodelovanju z Brusljem pripravila kodeks ravnanja za organizacije. Širijo se ideje, da bi morale objaviti seznam posadk, da bi morale biti pod nadzorom italijanske obalne straže in ne bi smele izključevati oddajnikov. Pravila naj bi zadevala sprejem migrantov na ladjah, tudi zdravstvene preglede. Teme bodo obravnavane na današnjem zasedanju notranjih ministrov EU v Talinu.