Solze za svetega moža tudi v kongresu

New York – »Vodja poslancev,­ papež s Svetega sedeža,« se je danes prvič v zgodovini ameriškega kongresa razlegalo z vhodnih vrat njegove velike dvorane. Papež Frančišek je prišel na skupno zasedanje poslancev in senatorjev, a hkrati v enega najbolj politično razdeljenih parlamentov v zgodovini ZDA, ki je znova tik pred tem, da ustavi delovanje vlade.

Frančiška je povabil v kongres nekdanji ministrant in zdaj republikanski predsednik predstavniškega doma John Boehner, ob njem je med nagovorom sedel podpredsednik ZDA Joseph Biden, prav tako katolik. Med vidnimi katoliki z vrha ameriške oblasti je manjkal eden najbolj konservativnih vrhovnih sodnikov Antonin Scalia, ki ni slišal Boehnerjevega poziva desnici, naj odprejo srca in sledijo papeževemu zgledu. Prvega republikanca so večkrat premagala čustva in si je po svoji navadi vneto brisal solze.

Papež je navdušil demokrate že v sredo ob obisku Bele hiše, ko je jasno podprl prizadevanja predsednika Baracka Obame za boj proti podnebnim spremembam, kasneje pa v nagovoru ameriških škofov poudarjal odprtost do priseljencev. »Ne smemo biti prepadeni ob njihovem številu, ampak jih moramo videti kot osebe, videti njihove obraze in prisluhniti njihovim zgodbam, moramo se kar najbolje odzvati na njihove razmere,« je dejal tudi danes, sporočilo pa je bilo usmerjeno na obe strani Atlantika.

Vendar je ameriške kongresnike neposredno pozval, naj se uprejo ozračju sovražnosti in sprejmejo priseljence, ki »so prišli uresničit svoje sanje o lepši prihodnosti in svobodi«. Pri tem je kot Južnoameričan poudaril, da »se prebivalci tega kontinenta ne bojimo tujcev, saj smo bili sami nekoč tujci. To vam govorim kot sin priseljenca, pri čemer vem, kako veliko vas je samih potomcev priseljencev.« Poslušalce je spomnil, da je palica, s katero merimo druge, tista, s katero bodo merili tudi nas.

Štirje zgledi

Znova je spomnil na vse ljudi, ujete v mlin revščine, in dejal, da tudi oni potrebujejo žarek upanja, le da tokrat ni ponovil svojih ostrih stališč do nebrzdanega kapitalizma, ampak le opozoril na posledice globoke neenakosti. A je s hodnikov moči nemudoma odšel na skromno kosilo z več sto brezdomci ter pokazal na svojo zavezo pomagati predvsem najbolj ogroženim.

V nagovoru kongresnikov se je naslonil na štiri velike osebnosti ameriške zgodovine, predsednika Abrahama Lincolna, borca za človekove pravice Martina Luthra Kinga ter precej manj znana katoliška aktivista, Thomasa Mertona in Dorothy Day. Slednja je bila skoraj radikalna borka za pravice najbolj revnih, včasih socialistka, ki je naredila splav, a se kasneje vrnila k veri, ustanovila gibanje Katoliški delavec in postala prepričana zagovornica svetosti življenja (desnica jo je imenovala Moskovska Marija).

Tudi Frančišek se danes ni izog­nil svetosti življenja, toda bolj kot splavom jo je posvetil pozivu ne samo k odpravi smrtne kazni, ampak tudi dosmrtnega zapora, saj »lahko rehabilitacija obsojenih le koristi družbi«. Hkrati se je v sredo na poti iz Bele hiše ustavil pri redu Malih sester ubogih, ki tožijo vlado, ker ta zahteva, da njihovo zdravstveno zavarovanje obsega tudi sredstva za kontracepcijo. In tako javno podprl njihov boj.

Politiki so kljub sporočilu o sodelovanju in enotnosti poskušali speljati njegove besede na svoj mlin. Republikanski senator Ted Cruz in eden od predsedniških kandidatov desnice je zapisal, da je papež kot svetilnik pravičnosti in dostojanstva »neomajen zagovornik vrednosti življenja, poroke in verskih svoboščin«. Zunanji minister John Kerry, s katerim se je Frančišek rokoval ob prihodu v dvorano, je bil »ganjen ob pozivu k diplomaciji, opozorilu na podnebne spremembe in zaščiti ranljivih po svetu«.

Malenkostni potomec

Protestiral je le republikanec iz Arizone Paul Gosar, ki je hotel namesto opozoril o podnebnih spremembah poslušati o verski nestrpnosti po svetu. »Papež je dober človek in vodja moje Cerkve ... toda eden najbolj vplivnih voditeljev sveta ni izrabil priložnosti, da bi, namesto da je zagovarjal liberalno politiko, pripomogel k reševanju življenj zdaj,« je dejal arizonski zobozdravnik leta 2001, ki je po očetovi strani slovenskega rodu.

Zato je preslišal besede pontifeksa o ideološkem ekstremizmu, pred katerim ni imuna nobena religija, in o iskanju ravnotežja med zaščito verskih svoboščin in nasilju v imenu vere. Opozoril je, da sveta ne moremo poenostavljati na boj dobrega proti zlu ali pravičnikov proti grešnikom. »Vemo, da nas odstranjevanje sovražnika zunaj nas lahko zapelje, da hranimo sovražnika znotraj nas,« so bile besede, skoraj ukrojene za Gosarja.

Frančišek, ki zbuja pozornost tudi zaradi malega fiata 500, s katerim se prevaža sredi povorke gromozanskih terenskih vozil varnostne službe, se je danes odpravil proti New Yorku. Mesto, ki je ob hkratnem zasedanju Združenih narodov povsem ohromljeno, ga bo danes pozdravilo na sprevodu skozi Centralni park, vstopnice vanj pa so srečneži dobili kar na posebni loteriji. Papež bo dopoldne nagovoril tudi zbrane na generalni skupščini.