Spletke in zarote po smrti vrhovnega sodnika

Imenovanje naslednika sodnika Scalie postaja boj za srce in dušo Združenih držav Amerike.

Objavljeno
18. februar 2016 21.06
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Ameriško vrhovno­ sodišče postaja ključno­ gibalo predsedniških volitev. Dva dni pred volitvami­ v Južni Karolini (republikanci)­ in Nevadi (demokrati) je jasno,­ da bo Bela hiša imenovala ­naslednika pokojnega Antonina­ Scalie. Izbrali naj bi politično zmernega kandidata in republikanski večini v kongresu otežili napovedano zavrnitev.

Predsednik Barack Obama je v torek napovedal, da bo predlagal nekoga »z izjemnim pravniškim razumom«. »Ustava je jasna, kako naj potekajo stvari, ni nenapisanega zakona, po katerem potekajo imenovanja samo ob neparnih letih,« je Obama po srečanju z azijskimi voditelji zavrnil zahtevo republikancev, naj se odpove imenovanju kandidata. Desnica obljublja, da bo s proceduralnimi zapleti onemogočila glasovanje. Po besedah Briana Beutlerja iz časnika New Republic je napovedana obstrukcija vrh dolgoletnega strateškega upora desnice proti prvemu temnopoltemu predsedniku. Republikanci so že kot manjšina v senatu preprečevali potrjevanje sodnikov, ki jih je predlagala Obamova vlada. To je povzročilo, da so demokrati izrabili večino ter s spremembo pravil odpravili pravico manjšine, da z obstrukcijo ustavi imenovanja (kar ne velja za vrhovne sodnike).

Desne razpoke

Obama, ki je pred dobrimi desetimi leti kot senator glasoval proti imenovanju konservativnega Samuela Alita za vrhovnega sodnika, pravi, da razume skrb desnice. Novoimenovani sodnik bo pomenil glas odločitve med sedanjimi štirimi liberalnimi sodniki in štirimi konservativnimi (pri čemer sodnik Anthony Kennedy včasih prestopi v liberalni tabor). Desnica upa, da bodo volivci jeseni izvolili republikanskega predsednika, ki bo nato prihodnje leto imenoval njim ustreznejšega kandidata in vrhovno sodišče nagnil na desno.

Toda strategija dobiva prve razpoke, saj bodo novembra na glasovnicah tudi imena nekaterih republikanskih senatorjev, ki se soočajo z razdeljenim volilnim telesom v tradicionalno demokratskih državah in bodo morali nagovarjati zmerne volivce. Pri tem jim bo visel nad glavo meč, ali podpreti republikansko obstrukcijo Obamovega kandidata za vrhovno sodišče, ki se že razrašča v najbolj vroč ideološki boj jesenskih volitev. Tako je republikanski senator Charles Grassley, ki vodi odbor za pravosodje, dejal, da ne izključuje morebitnega zaslišanja kandidata.

Grassley še vedno vztraja pri mantri desnice, da mora predsednik prepustiti imenovanje nasledniku, toda hkrati je dejal, da »se bo odločil o zaslišanju, ko bo znano predlagano ime«. Prej trdno stališče senatorja iz Iowe je morda omehčal uvodnik vplivnega lokalnega časnika Des Moines Register, da je sedanji zaplet »priložnost za Grassleyja, da bo manj politika in več državnika ter da bo prisluhnil načelom, ne pa izključno interesom stranke«. Tudi senator Thom Tillis iz Severne Karoline je na domačih tleh opozoril, da jim grozi oznaka obstrukcionistov za vsako ceno, če bodo vnaprej zavrnili vsakršen predlog Bele hiše.

Iskanje imen

Scalijeva nenadna smrt je razblinila upanje republikanske večine v kongresu, da bo zakonodajno telo mirno in predvsem tiho prebrodilo mesece do novembra ter brez pretresov omogočilo osredotočenje Američanov na volilno tekmo. »To ni volilno leto, v katerem bi bili bitko za vrhovno sodišče,« je za javni radio NPR dejal senator Orrin Hatch,­ republikanski član odbora za pravosodje. Še posebej, če je to boj, ki bo za eno generacijo (ameriški vrhovni sodniki imajo dosmrtni mandat) zaznamoval podobo in odločitve najvišjega sodnega telesa v državi.

Obe stranki mrzlično opravljata izračune, kako zliti boj za srce vrhovnega sodišča z volilnim bojem za Belo hišo in večino v senatu ter z opozarjanjem na »usodnost volitev« privabiti na volišča čim več privržencev. To je še posebej pomembno v časih nizke udeležbe in izginjanja neopredeljenih sredinskih volivcev. Zaradi tega nekatere skupine na levici pritiskajo na Belo hišo, naj predlaga zelo liberalnega kandidata ter tako zagotovi upor desnice in oster ideo­loški spopad.

V javnosti že kroži vrsta imen. Pravosodna ministrica Loretta Lynch bi kot prva temnopolta Američanka pomenila nov zgodovinski korak, pri imenovanju na sedanji položaj pa je imela podporo desetih republikanskih senatorjev, ki bi težko pojasnili svoj nenadni zasuk. Omenjajo senatorko Elizabeth Warren, ki bi poenotila liberalno krilo demokratov z vrhom stranke ter zagotovo sprožila ideološko vojno z desnico. Obama bi lahko še bolj otežil položaj desnice, če bi imenoval zmernega republikanca, kot je guverner Nevade Brian Sandoval. Ob srdu v lastnih vrstah se zdi ta možnost še najbolj oddaljena.