Tiskane izdaje
Splošno znana krilatica je: »Seks se prodaja.« Njene resničnosti ne potrjujejo zgolj prijemi novodobnih marketinških gurujev, temveč tisočletna zgodovina cvetoče »najstarejše obrti«. Prodajalke in prodajalci »ljubezni« so že od časov pred Kristusom vznemirjali domišljijo in praznili žepe iskalcev objemov strasti.
Sile ponudbe in povpraševanja na trgu spolnih storitev so zelo močne tudi danes. Prostitucija se posledično trdoživo upira poskusom izkoreninjena. A kljub temu oblast pogosto ne zna ali pa noče izbrati ureditev, kako področje urediti, hkrati pa tudi napolniti proračun – in to ne z zanemarljivimi zneski.
V svetovni industriji spolnih storitev se, po zadnjih podatkih portala Havocscope, vsako leto obrne okoli 164 milijard evrov. Največji trg je Kitajska, kjer si čedalje premožnejši srednji razred vse pogosteje privošči tovrstne užitke. Stranke si s približno petimi milijoni kitajskih spolnih delavcev izmenjajo več kot 65 milijard evrov na leto. Sledijo Španija (23,5 milijarde), dežela gejš Japonska (21 milijard) in Nemčija (16 milijard), kjer je prostitucija legalizirana. A niti nemški sistem ni popoln.
V Nemčiji morajo prostitutke plačevati dohodnino in davek na dodano vrednost (DDV), a sistem ne deluje, kot oblasti pričakujejo. Podobno kot pri vseh industrijah, kjer je večina plačil opravljena z gotovino, je skušnjava davčnega utajevanja pogosto močnejša od strahu pred zagroženimi kaznimi.
Infografika: Delo
Drugod so davki še višji. V zveznih deželah Severno Porenje - Vestfalija in Badem-Württemberg je dnevni davek 25 evrov, v Berlinu še pet evrov več. V Nemčiji je že dolgo živa ideja, da bi dajatev poenotili na 25 evrov na dan. Z upoštevanjem dejstva, da je v državi približno 400.000 spolnih uslužbencev, ki delajo, denimo, 250 delovnih dni na leto, bi prispevki v davčno blagajno dosegli 2,5 milijarde evrov na leto – 6250 evrov na osebo.
A tudi v tem primeru se zatakne pri odmeri dohodnine, saj spolni delavci ne prijavljajo realnih zaslužkov. Podobne težave imajo na Nizozemskem. Čeprav je prostitucija legalizirana že od 16. stoletja, še niso našli ustreznega in dobro delujočega sistema obdavčitve. V industriji, ki k bruto domačemu proizvodu prispeva okoli 625 milijonov evrov na leto, naj bi od 8000 spolnih delavcev davke redno plačevalo le pet do deset odstotkov. Poleg DDV (v višini šest odstotkov, toliko kot ta znaša na prodajo umetnin) naj bi plačevali še najmanj 33- in največ 52-odstotno dohodnino (ob prihodkih nad 57.585 evrov).
V proračunu tudi deset milijonov evrov več
Proračunski učinki legalizacije prostitucije bi bili v Sloveniji pozitivni. Po oceni statističnega urada iz leta 2014 slovenska gospodinjstva za prostitucijo zapravijo okoli 70 milijonov evrov na leto. Podatkov o tem, koliko spolnih delavcev je pri nas, sicer ni, a če primerjamo nemški predlog dnevne 25-evrske obdavčitve z razmerami v Sloveniji, lahko ugotovimo, da bi davčni prihodki od prostitucije verjetno presegli deset milijonov evrov na leto. Če je izhodišče na primer leto 2011, ko so izdatki za prostitucijo dosegli 98,5 milijona evrov – največ do zdaj –, bi bila davčna blagajna lahko težja za dobrih 15 milijonov evrov na leto. K temu znesku bi lahko prišteli še dohodninske prihodke.
Infografika: Delo
Ureditev prostitucije na sistemski ravni je na trikrakem razpotju. Prva pot je ohranitev statusa quo, ki pomeni dekriminaliziran trg spolnih storitev, a tudi neurejenost in možnost zlorab. Druga pot je tako imenovani nordijski model, po zgledu Švedov in Francozov, kjer kazensko preganjajo stranke spolnih delavcev. Tretja pot je legalizacija prostitucije, ki bi po eni strani pomenila večji nadzor na trgu spolnih storitev, dodatne davčne prihodke, povečano enakopravnost spolnih delavcev (zdravstveno in pokojninsko zavarovanje), a verjetno tudi povečano povpraševanje in ponudbo spolnih storitev ter s tem več spolnih delavcev in nevarnosti dodatne širitve trgovine z belim blagom.
Kljub temu so mnogi prepričani, da ima prepoved več slabih učinkov kot legalizacija in dekriminalizacija. Ko se je ta po nesreči zgodila leta 2003 v ameriški zvezni državi Rhode Island – sodnik je v sodbi o prostituciji v zaprtih prostorih nehote razkril pomanjkljivost v zakonu iz leta 1980 –, so bili učinki pozitivni. V naslednjih šestih letih se je število posilstev znižalo za 31 odstotkov, manj je bilo aretacij ponudnikov spolnih storitev in primerov gonoreje – kar 39 odstotkov.
