Spomenike iz Palmire bi lahko obnovili v petih letih

Če bomo dobili dovoljenje Unesca, bomo z obnovo začeli čez eno leto, pravi vodja sirske agencije za kulturno dediščino. 

Objavljeno
28. marec 2016 15.59
MIDEAST-CRISIS/SYRIA
Pi. K., STA
Pi. K., STA

Damask - Antične spomenike iz Palmire, ki so jih med desetmesečno zasedbo tega sirskega mesta poškodovali džihadisti skrajne sunitske skupine Islamska država, bi lahko obnovili v petih letih, je danes ocenil vodja sirske agencije za kulturno dediščino Mamun Abdulkarim. Povedal je, da je dobro ohranjenih 80 odstotkov spomenikov v mestu.

»Če bomo dobili dovoljenje Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), bomo za obnovo zgradb, ki jih je uničila ali poškodovala IS, potrebovali pet let,« je poudaril za francosko tiskovno agencijo AFP. »Imamo usposobljeno osebje, znanje in potrebne raziskave. Z odobritvijo Unesca bi lahko z delom začeli v letu dni,« je dodal.

Povedal je še, da je 80 odstotkov spomenikov v Palmiri, nadzor nad katero je ob podpori ruskih sil v nedeljo znova prevzela sirska vojska, dobro ohranjenih. V mesto so sicer danes prispeli tudi drugi arheologi, ki dokumentirajo škodo, ki so jo v antičnem mestu povzročili džihadisti.

Antično mesto s citadelo oz. trdnjavo, ki je bila zgrajena v 13. stoletju, je v roke IS padla 23. maja lani, ko je na njej tudi zaplapolala črna zastava IS.

Na črnem trgu prodanih več umetnin

V Palmiri, ki ji pravijo »puščavski biser« in je na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca od leta 1980, so džihadisti jeseni, tako kot pred tem v Iraku, začeli sistematično uničevati kulturno dediščino. Razstrelili so vrsto starodavnih zgradb ter na črnem trgu prodali številne več tisoč let stare dragocenosti.

Med prvimi so avgusta lani razstrelili 2000 let star Belov tempelj, mesec dni kasneje pa še znameniti slavolok zmage. V starodavnem amfiteatru pa so izvajali javne usmrtitve.

Palmira je bila v antičnem času kot oaza sredi sirske puščave pomembno trgovsko središče. Arhitektura je bila kombinacija nabatejske kulture z grškimi in rimljanskimi elementi.