Tunizijci so danes volili na prvih svobodnih predsedniških volitvah po tem, ko so leta 1956 – po koncu francoske kolonialne nadvlade – postali samostojna država. Rezultati volitev bodo najverjetneje znani že jutri zvečer, a prvi podatki z volišč kažejo, da gre bolje kandidatu vladajoče »sekularne« stranke.
Do konca naše redakcije še ni bilo jasno, ali bo novi tunizijski predsednik postal 88-letni Bedži Said Esebsi, sicer vodja vladajoče stranke Nida Tounes, ali pa bo na predsedniškem položaju ostal »začasni« predsednik, 67-letni Moncef Marzuki, ki je tesno povezan z zmerno islamistično stranko Enahda, ki je Tunizijo po padcu Ben Alijevega režima pred slabimi štirimi leti popeljala čez zelo občutljivo prehodno obdobje.
Današnji drugi krog predsedniških volitev je potekal v ozračju strogih varnostnih ukrepov. Edini resnejši incident – streljanje pred šolo, kjer je bilo eno izmed volišč – se je zgodil že v zgodnjih jutranjih urah. Težko pričakovane predsedniške volitve, ki so bile točno dva meseca po parlamentarnih volitvah, na katerih je sicer zmagala sekularna stranka Nida Tounes (Tunizijski glas), ki ji je tudi uspelo sestaviti novo vlado, je po podatkih tunizijskih medijev spremljalo skoraj neverjetno število domačih in tujih opazovalcev – 88.000!
Ob varnostih skrbeh se je tunizijska volilna komisija v zadnjih dneh ukvarjala predvsem s tem, kako povečati volilno udeležbo, saj je bila ta razmeroma nizka tako na parlamentarnih volitvah kot v prvem krogu predsedniških volitev, ki so ga, tako trdijo naši sogovorniki, bolj ali manj bojkotirali mladi in urbani volivci, sicer jedro tunizijske »jasminove revolucije«, ki v ostarelih kandidatih brez resnih strategije in kakršne koli vizije vidijo le ostaline preteklosti in nikakor kar koli vezanega na prihodnost, za katero so decembra 2010 tako množično odšli na ulice Tunisa in drugih tunizijskih mest.
Esebsi je v vodstvu
V današnjem drugem krogu sta se za predsedniško mesto spopadla dva preizkušena tunizijska politika, kandidat vladajoče stranke in tudi njen predsednik Bedži Said Esebsi pa je v drugi krog v boju z »začasnim predsednikom« Moncefom Marzukijem, nekdanjim borcem za človekove pravice, krenil kot favorit. Ne le zaradi prednosti iz prvega kroga (39 odstotkov : 33 odstotkov), ampak tudi zaradi močne podpore znotraj vladajoče koalicije in zaledja v tunizijskih finančnih elitah. Te morebitno Esebsijevo volilno zmago vidijo kot jamstvo za »politično in gospodarsko stabilnost« v državi, kjer se je s protesti proti takratnemu predsedniku Ben Aliju točno pred štirimi leti začela tako imenovana arabska pomlad.
V prihodnjih tednih in mesecih se je razširila po velikem delu arabskega sveta ter poleg Ben Alija, ki je pobegnil v Saudsko Arabijo, odnesla še vladarje Egipta, Libije in pozneje tudi Jemna, a hkrati poskrbela za izbruha krvavih kontrarevolucij in kaosa, ki zdaj vladajo v regiji. Tunizija jo je kljub številnim političnim atentatom in vzponu radikalnega islamizma ter (samoumevni) gospodarski krizi daleč najbolje odnesla: njene politične institucije so stabilne, družba deluje, volilni rezultati so bili do zdaj spoštovani.
Bedži Said Esebsi se sicer ni hotel udeležiti javnih srečanj s svojim protikandidatom, ki ga je obtožil, da je skupaj z islamisti »zavozil« revolucijo. Prvi rezultati kažejo, da mu je ostra retorika očitno koristila. Iz Esebsijevega tabora so že v včerajšnjih večernih urah prihajale informacije, da bo 88-letni možakar, ki je zvesto služil Ben Alijevemu režimu in ga mnogi še danes vidijo kot obraz »starega režima«, slavil zmago s precejšnjo prednostjo, vendar njegove volilne zmage še ni bilo mogoče potrditi. Marzukijev tabor, ki je že vnaprej opozarjal na morebitne volilne prevare, je o rezultatih molčal, so pa tudi včeraj ves čas ponavljali pomembnost nove tunizijske ustave, ki je s tako imenovano »protidiktatorsko klavzulo« pošteno omejila predsedniške pristojnosti.