Papež in patriarh: politično srečanje, ki ustreza Kremlju

Rusija že od začetka vojne v Siriji poziva k zaščiti ene najstarejših krščanskih skupnosti na svetu.

Fri, 12.02.2016, 21:30
»V trenutku, ko so geopolitična protislovja na vrhuncu, je srečanje še kako utemeljeno.«

Zgodovinsko srečanje poglavarja Rimskokatoliške cerkve in Ruske pravoslavne cerkve o zaščiti kristjanov na Bližnjem vzhodu je v svojem bistvu politično, saj je njegov glavni namen problematiko kristjanov postaviti v ospredje globalne agende. Ruski analitiki srečanje interpretirajo kot vodo na mlin ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Znan ruski politolog Aleksej Makarkin ocenjuje, da je srečanje bolj kot za Rusko pravoslavno cerkev nujno za Kremelj, za katerega je Cerkev pomemben politični resurs oziroma instrument »mehke sile«, s pomočjo katere bo Rusija poskušala svetu dokazati, da ni nikakršna izobčenka ali grožnja, ampak država, ki si aktivno prizadeva za mir. »V zelo težkem trenutku, ko so geopolitična protislovja na vrhuncu in je globalni konflikt na meji prehoda v zelo vroč spopad, je srečanje še kako utemeljeno,« je poudaril Makarkin.

Dogaja se v času, ko se Rusija spopada z globoko gospodarsko krizo zaradi zniževanja cen nafte ter konfliktom z Zahodom zaradi Ukrajine in Sirije, kjer živi ena najstarejših krščanskih skupnosti na svetu. Njeni pripadniki niso samo žrtve spopadov med nasprotujočimi si stranmi, ampak skrajneži Islamske države in drugi islamski ekstremisti proti njim že dolgo vodijo sistematično kampanjo za popolno uničenje, na kar Rusija opozarja že od začetka konflikta.

Sirski kristjani podpirajo rusko intervencijo

»Ruska intervencija v Siriji je prinesla upanje za sirske kristjane, čeprav Moskva zasleduje lastne interese,« je za Catolic Herald poudaril Melkitski grški katoliški nadškof mgr. Jean-Clément Jeanbart, ki ostaja v nesrečnem Alepu. Pred kratkim je ostro obsodil politiko Zahoda ter medijsko poročanje o dogajanju v tem mestu, češ da se ne omenja zločinov uporniške vojske, ves čas pa obsoja sirsko vlado in predsednika. »Če zdaj podpiramo režim Bašarja al Asada, potem je to zato, ker se bojimo sunitske teokracije, ki bi nas prikrajšala za življenje v domovini,« je poudaril, da jih je strah nadvlade upornikov in grozeče Islamske države. Pastor Anglikanske cerkve Andrew Ashdown, ki je v Siriji, je kritičen, ker mediji ne poročajo o tistih, ki v Alepu praznujejo, ker so jih osvobodili izpod okupacije »zmernih upornikov«.

»Putin je edini, s katerim se Rimskokatoliška cerkev lahko poveže v borbi za zaščito kristjanov na Vzhodu. Pomembno je združiti moči z Rusijo za ohranjanje kristjanov povsod, kjer so preganjani,« je pred dnevi dejal papež Frančišek. Poglavar Rimskokatoliške cerkve je zelo oster do politike zahodnih držav, s Putinom pa se je srečal že dvakrat. Poznavalci ne dvomijo, da brez blagoslova Kremlja srečanja sploh ne bo, četudi vsi vpleteni to zanikajo.

Ruska tiskovna agencija RBK piše, da je cilj »dveh največjih moralnih avtoritet zahodne civilizacije« evropske in ameriške politike pripraviti, da bodo problem kristjanov na zasedanjih mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi (OZN) ali Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) obravnavali vsaj tako resno, kot se ukvarjajo z ekstremizmom in begunsko problematiko. Tako v Moskvi kot Vatikanu si bodo prizadevali, »da bi interese beguncev – kristjanov obravnavali prednostno ter da bi kristjani v Evropi spet prevzeli vodilno vlogo«, še poudarjajo v RBK.

Prijavi sovražni govor