Stara garda in Berniejeva revolucija

Nekdanji minister za delo Thomas Perez je novi obraz ameriške demokratske stranke, ki je v osmih letih izgubila večino vzvodov oblasti. Prvič po desetletjih volitve predsednika nacionalnega odbora niso imele vnaprej znanega rezultata, liberalno krilo pa zmage kandidata stare garde ni pozdravilo z vljudnim aplavzom.

»Stranka za ljudi, ne za velik denar,« je napolnilo dvorano v Atlanti, ko so razglasili izide glasovanja 435 delegatov, skandiranje pa je bilo tako odločno, da Perez nekaj časa ni mogel začeti svojega govora. Demokrati so še vedno razdeljena stranka, progresivno krilo ni pozabilo, da je vrh stranke pomladi deloval proti njihovemu predsedniškemu kandidatu Bernieju Sandersu in podprl Hillary Clinton, ta pa je nato novembra državo in svet osupnila s porazom proti republikancu Donaldu Trumpu. Čeprav je Sanders v splošni kampanji pomagal Clintonovi, je hkrati milijone svojih privržencev združil v gibanje Naša revolucija in z njim začel preoblikovati stranko. V boju za njen vrh je moči združil s poslancem iz Minnesote Keithom Ellisonom, a mu v soboto z dvesto glasovi delegatov ni uspelo razmajati ustaljenih struktur demokratske stranke.

A tudi njihov predstavnik Perez ni nastopal s sporočilom o zmernosti, ampak o ostrem boju proti Trumpovim republikancem in o obnovi lokalnih odborov stranke, ki so v dveh mandatih Baracka Obame močno opešali. Stranka je v osmih letih prvega temnopoltega predsednika izgubila enajst sedežev v senatu, 63 v poslanskem domu kongresa, dvanajst guvernerskih mest ter kar 1042 sedežev v lokalnih parlamentih zveznih držav. Obamov vzpon je sprožil belo konservativno gibanje čajankarjev, to je z denarjem bogatih desničarjev preplavilo državo in ustvarilo temelje za Trumpov vzpon. Zato je vseh devet kandidatov, ki so se potegovali za predsednika demokratov, nastopalo s podobnimi izhodišči o vrnitvi h koreninam in iskanju stika z volivci na ravni posameznih okrožij.

Upor na levici

Odziv na boleč jesenski poraz je imel dva pristopa, Sandersov tabor je spodbujal splošen upor, zmernejše krilo je razmišljalo, da bi newyorškega milijarderja in populista zvabili proti politični sredini s kompromisnimi dogovori. Toda Trumpova skrajna stališča so sprožila oster odziv na ameriški levici in jezen odziv naprednih volivcev po vsej državi, ki že nekaj tednov glasno izražajo nejevoljo na srečanjih z republikanskimi kongresnimi predstavniki. To je zbližalo tudi stališča znotraj demokratskega tabora in jih usmerilo na pot, ki jo je zadnjih osem let ubirala desnica – k stranki nasprotovanja. Ellison, prvi muslimanski poslanec v kongresu, je svoje namene oznanil nemudoma po novembrskem šoku in dobil podporo liberalnega krila in vplivne sindikalne zveze AFL CIO pa tudi dela demokratskega vodstva, na čelu s prvim senatorjem demokratov Chuckom Schumerjem.

Perez – kot sin dominikanskih priseljencev bo prvi Latinoameričan na čelu demokratov – je prek podpredsednika Joeja Bidna dobil tiho podporo Clintonove in Obame, oba sta najprej previdno stala ob strani. Po zmagi je Ellisona nemudoma imenoval za podpredsednika stranke (ta funkcija prej ni obstajala), ta pa je svoje ogorčene privržence umirjal z besedami: »Ne moremo si privoščiti, da bi ta prostor zapustili razdeljeni.« Kar si zagotovo želi predsednik Trump, ki se je na twitterju odzval v svojem slogu: »Čestitam Perezu ... ne bi mogel biti bolj vesel zanj ali za republikansko stranko!« In nato včeraj dodal, da »je bila tekma za predsednika demokratov, seveda, povsem 'zgoljufana'. Berniejev človek, tako kot Bernie, nikoli ni imel možnosti. Clintonova je zahtevala Pereza!«

Sandersova taktika

Bernie se ne meni za dobrikanje, njegovo gibanje je v soboto pripravilo 150 zborovanj po vsej državi, mnoge pred lokalnimi pisarnami republikanskih kongresnikov, na katerih so protestirali proti razgradnji zdravstvene reforme, ki je prinesla zdravstveno zavarovanje 22 milijonom Američanom. Sandersa je celo v Topeci, prestolnici konservativnega Kansasa, pričakalo več kot pet tisoč ljudi, kar po njegovem mnenju dokazuje, da so »ljudje pripravljeni na napredne spremembe«. Kljub porazu njegovega kandidata gibanje prevzema pobudo v stranki, zasedli so vodilne položaje v zveznih državah Washington, Nebraska in celo Obamovih Havajih, vse bolj uspešni so v Kaliforniji.

Nekdanji člani njegove kampanje so pred dvema tednoma ustanovili politični odbor, ki bo zbiral denar samo za volilne tekme znotraj stranke. Na ta način nameravajo prevzeti verigo odločanja na najnižji ravni, ki ponavadi ne zbuja zanimanja političnega vrha, in od spodaj navzgor preoblikovati njeno delovanje. »V Berniejevem gibanju ljudje verjamejo, da so to stalne ovire za spremembe,« je dejal Larry Cohen, predsednik upravnega odbora Naše revolucije. Cilj ni le pomik demokratov v levo, pač pa tudi v temeljih spremeniti njihovo delovanje, od zavračanja denarja lobistov do zmanjšanja televizijskega oglaševanja in preusmeritve sredstev za delovanje na lokalni ravni.

Da se pod navidezno enotnostjo skrivajo stare razpoke, je včeraj pokazal tudi Sanders, ko se je izogibal vprašanju, ali bo svoje sezname milijonov podpornikov po vseh ZDA prepustil novemu vrhu stranke. »Naredili bomo vse, da demokrate spremenimo v stranko za delovne ljudi, podpirali bomo vse napredne kandidate, ki bodo imeli pogum, da se uprejo interesom lobistov in najbolj premožnih,« ni želel jasno odgovoriti. Perezu pa je sporočil, da »isti stari pristopi ne delujejo več, delavce in mlade moramo privabiti z novimi«. Po njegovih besedah se morajo »upreti enemu odstotku najbogatejših« in »voditi boj za socialno, rasno, gospodarsko in okoljsko pravičnost«.