Tiskane izdaje
Nekdanja španska kolonija, ki so si jo ZDA skupaj s Kubo in Filipini prilastile po ameriško-španski vojni leta 1898, si je nabrala okoli 73 milijard javnega dolga, ki ga ni več sposobna odplačevati. Uradno Portoriko ni enakovreden ameriškim zveznim državam, saj ima status »nevključenega« ozemlja, njegovi prebivalci pa nimajo pravice sodelovati na zveznih volitvah. Zato se je otok znašel v legalni praznini.
Ker ni suverena država, mu s posojili ne morejo priskočiti »na pomoč« mednarodne finančne ustanove, kakor je Mednarodni denarni sklad (IMF). Hkrati nima ustavno zagotovljene zaščite pred stečajem, kot jo imajo polnomočni »subjekti« ameriške federacije. Mestu Detroit, ki je bankrotiralo pred dvema letoma, je namreč »deveti člen« omogočil prestrukturiranje dolgov in ponovni zagon.
Obstaja boljša pot
»Ne vemo, kako bo potekal stečaj,« pravi nekdanji visoki uslužbenec IMF David Lachman. »Če bodo skladi zahtevali svoj funt mesa, to lahko potopi gospodarstvo. Bolj bo to potopljeno, manj davkov bodo zbrali in bodo morali še bolj zategniti pas. To je noro. Znašli so se v podobnem položaju kot Grčija,« je za britanski dnevnik Telegraph povedal Lachman, ki je zdaj analitik pri konservativnem mnenjskem središču Ameriški podjetniški inštitut.
Razni hedge vzajemni in podobni investicijski skladi iz ZDA, ki so največji »lastniki« portoriškega dolga, so zahtevali svoj »funt mesa« že pred razglasitvijo nezmožnosti odplačevanja dolgov. Na ameriškem sodišču so zaustavili načrte portoriškega distributerja električne energije, ki je hotel prestrukturirati okoli 9 milijard dolarjev dolgov. Potem je 34 hedge skladov najelo »izvedensko« skupino na čelu z nekdanjo glavno ekonomistko pri IMF Anne Krueger, ki je ugotovila, da v Portoriku preveč zapravljajo za javno porabo in da so njihov največji problem previsoke minimalne plače, ki zdaj znašajo 7,5 dolarja na uro, kolikor določa zvezna ameriška zakonodaja.
Država bi lahko zaslužila 4 milijarde dolarjev samo s prodajo nepremičnin, zlasti šol, so predlagali izvedenci. V poročilu Obstaja boljša pot za Portoriko so namreč ugotovili, da država, v kateri živi v revščini 56 odstotkov otrok in je lani že zaprla skoraj 100 javnih šol, vsak šolar pa stane državo le 79 odstotkov od povprečnega zneska, ki mu ga namenijo drugod v ZDA, preveč troši za vzgojo in izobraževanje. Po izračunih izvedencev so se izdatki za šolstvo v zadnjem desetletju povečali za 39 odstotkov, medtem ko se je število vpisanih otrok zmanjšalo za četrtino.
Ni tveganja, ni pomoči
»Raje bi imel kako drugo izbiro.
Na otoku zdaj živi 3,5 milijona ljudi, kar 5 milijonov Portoričanov pa se je odselilo v druge dele ZDA. Iz Bele hiše in ameriške centralne banke so sporočili, da svoji »koloniji« ne bodo finančno priskočili na pomoč. Po besedah glavne ameriške bankirke Janet Yellen ni nobenega tveganja, da bi se portoriška kriza razširila na celino.
