Tiskane izdaje
Po nedeljskem požigu saudskega veleposlaništva v Teheranu, ki je bil »odgovor« na usmrtitev vodilnega šiitskega klerika v Saudski Arabiji, so saudske oblasti pretrgale diplomatske stike z Iranom in osebju na iranskem veleposlaništvu ukazale, naj v 48 urah zapustijo državo.
Usmrtitev vodilnega šiitskega klerika v Saudski Arabiji Nimra al Nimra je – pričakovano – izzvala srdite proteste povsod, kjer živi šiitsko prebivalstvo. Šiiti, ki so politično eksekucijo klerika, ki so ga saudske oblasti aretirale že leta 2012, na smrt pa zaradi »podpihovanja terorizma« obsodile leta 2014, so potekali od Bejruta od pakistanske Quette.
Diplomatske odnose z Iranom je danes prekinil tudi Bahrein, ki ga »obvladuje« sunitska manjšina. Bahreinske oblasti so Iran obtožile za »nevarno vmešavanje v notranje zadeve arabskih in zalivskih držav«, napad na saudsko veleposlaništvo pa so označili za »zelo nevaren vzorec sektaške politike, s katero se je treba soočiti ... za ohranitev varnosti in stabilnosti v celotni regiji.« Podobno ostre besede so prišle tudi iz Kartuma, ki je popoldan prav tako prekinil diplomatske odnose z Iranom. Nobena izmed sunitskih držav seveda ni obsodila usmrtitve šejka Nirma al Nirma.
Šejk Nimr je bil obraz šiitske skupnosti v Saudski Arabiji, ki jo saudski dvor sistematično zatira in marginalizira. Ko so spomladi 2011 na valu tako imenovane arabske pomladi protesti izbruhnili tudi na vzhodu saudske kraljevine, so jih oblasti grobo zatrle, že nekaj mesecev kasneje pa aretirale številne vidne Šiite, med njimi tudi usmrčenega šejka, ki je bil hkrati verski in politični voditelj saudskih šiitov, ki tvorijo približno dvanajst odstotkov saudskega prebivalstva. Ne gre pozabiti, da se velika večina saudske nafte, ki poganja najbolj konservativno državo na svetu in eno največjih »pokroviteljic« globalnega terorizma, nahaja ravno na področjih, kjer večinoma živi šiitsko prebivalstvo.
Najbolj glasni in srditi so bili protesti v Teheranu, kjer so protestniki v nedeljo zgodaj zvečer vdrli v veleposlaništvo Saudske Arabije in ga zažgali. Saudske oblasti so – učinek domin – le nekaj ur kasneje prekinile diplomatske odnose z Iranom, že tako sovražni in zastrupljeni odnosi med vodilno sunitsko in vodilno šiitsko državo pa so se približali kritični točki.
Sirija in Jemen
Ne gre sicer pričakovati, da bi med Saudsko Arabijo in Iranom, ki se v dolgoletni bližnjevzhodni hladni vojni spopadata za prevlado v regiji in nadzor nad ključnimi energetskimi viri, prišlo do neposrednega vojaškega konflikta, a saudska usmrtitev šiitskega klerika se je zgodilo ravno v trenutku, ko bi se morala začeta mirovna pogajanja za zaustavitev vojne v Sirije, kjer sta Iran (na strani režima) in Saudska Arabija (na strani nekaterih uporniških milic) ključna zunanja igralca. Podobno kot za Sirijo velja tudi za Jemen, kjer je Saudska Arabija pred slabim letom sprožila vojaško operacijo proti šiitskim upornikom.
Namestnik iranskega zunanjega ministra Hosein Amir Abdolahian je v prvem uradnem odzivu islamske republike na prekinitev diplomatskih stikov s strani saudskega dvora dejal, da »Riad svoje velike napake, kar je bila usmrtitev šejka Nimra, ne more zakriti«. Že v nedeljo je iranski vrhovi verski voditelj ajatola Hamenej, sicer osebni prijatelj pokojnega šejka, dejal, da Saudsko Arabijo čaka »božje maščevanje«, kar je zvenelo kot poziv k sveti vojni, toda besede iranskega predsednika Hasana Ruhanija, enega najbolj premišljenih politikov v vse bolj iracionalni regiji, ki je obsodil zažig saudskega veleposlaništva in pozval k aretaciji napadalcev, so vsaj malo umirile nevarno razgrete strasti. »Ne dvomim, da je saudska vlada, bolj kot kadar koli doslej, s tem neislamskih dejanjem oskrunila svojo podobo v svetu in, predvsem, v muslimanskih državah,« je povedal iranski predsednik.
Odziv mednarodne skupnosti na usmrtitev šejka Nimra je bil, pričakovano, mlahav. Za vrsto držav – na čelu z Združenimi državami – je Saudska Arabija preprosto preveč pomembna zaveznica, da bi ji te stopile na prste. Ob naraščajočih napetostih v regiji se je za vlogo posrednika med Teheranom in Riadom včeraj javila uradna Moskva, sicer vse bolj aktivna igralka na Bližnjem vzhodu in najbolj tesna (vojaška) zaveznica šiitskega režima v Siriji.
