Tiskane izdaje
Bližnji vzhod se zaradi vseh kriz in vojn, ki so v zadnjih nekaj letih povzročile popoln razpad Sirije in Iraka, vse hitreje oborožuje. Po najnovejših podatkih stockholmskega Mednarodnega inštituta za proučevanje miru (Sipri) je lani kar pet držav s tega območja več kot podvojilo svoje nakupe orožja. Vodilna med njimi je bila Saudova Arabija, ki zadnjih nekaj let velja za drugo (takoj za milijardno Indijo) največjo uvoznico orožja in je svoje nakupe samo lani povečala za 20 milijard dolarjev. V primerjavi s prejšnjim petletnim obdobjem (2008-2012) se je njen uvoz orožja v letih od 2013 do 2017 po podatkih Siprija povečal kar za 225 odstotkov.
Toda ne oborožuje se le saudska kraljevina, ki zaradi bogatih zalog nafte nima težav z denarjem, ampak tudi revni Egipt, ki je v zadnjih petih letih po Siprijevih podatkih postal tretji največji uvoznik orožja. Zelo na tiho, vendar učinkovito, so se v zadnjem obdobju oborožili tudi Združeni arabski emirati (četrti največji uvoznik), ki s svojimi specialnimi enotami najemniških vojakov v Jemnu na strani Saudove Arabije in Egipta vodijo vojno proti šiitskim milicam, ki jih podpira Iran. Očitno je vse ostrejši konflikt med bližnjevzhodnima regionalnima hegemonoma Saudovo Arabijo in Iranom vsem nagnal strahu v kosti in krepko premešal štrene, tako da se je sunitska kraljevina v strahu pred »šiitskim polmesecem« očitno pripravljena strateško povezovati celo z Izraelom.
Iranski jedrski zgled
V ozadju vseh teh oboroževanj očitno še vedno tiči tako imenovani iranski jedrski sporazum, ki ga je julija 2015 z Iranom sklenilo pet stalnih članic varnostnega sveta ZN in Nemčija, in ki naj bi po prepričanju mednarodne skupnosti in takratnega ameriškega predsednika Baracka Obame ustavil jedrsko oboroževanje Bližnjega vzhoda. Iran se je s tem sporazumom namreč odpovedal razvoju jedrskega orožja in privolil v strog mednarodni nadzor. A ker sta ta sporazum začela odkrito spodkopavati novi ameriški predsednik Donald Trump, ki trdi, da gre za enega najslabših možnih sporazumov, in izraelski ministrski predsednik Benjamin Netanjahu, ki vodi edino, čeprav uradno nikoli potrjeno jedrsko bližnjevzhodno državo, se vse bolj majejo tudi te garancije.
Če se bo namreč Teheran v primeru enostranske ameriške razveljavitve sporazuma odločil za obnovitev svojih jedrskih programov, se bo nova bližnjevzhodna oboroževalna tekma, kot ves čas svarijo v dunajski Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA), zelo hitro razplamtela. In pri tem postala tudi jedrska.
26 novih atomskih reaktorjev
Strah pred morebiti znova jedrskim Iranom namreč že zdaj žene številne sunitske arabske države ne le v hitro posodabljanje svoje konvencionalne oborožitve, ampak tudi v razvoj svoje lastne jedrske tehnologije, do katere se skušajo za začetek dokopati z nakupi civilnih jedrskih zmogljivosti.
Naravnost neverjetno je namreč, kako so z nafto in plinom bogate bližnjevzhodne države naenkrat začutile neustavljivo potrebo po elektriki, ki naj bi jo bilo ob vseh razpoložljivih energentih menda mogoče zadovoljiti zgolj s postavljanjem jedrskih reaktorjev. Saudova Arabija namerava tako v naslednjih nekaj letih zgraditi 16 super modernih jedrskih elektrarn. Med petimi ponudniki je menda tudi neka ruska firma. Nič manj se z gradnjo jedrskih elektrarn ne mudi Egiptu, ki je po pisanju Spiegla že konec lanskega leta z Rusijo podpisal sporazum o postavitvi štirih jedrskih elektrarn do leta 2028. Jordanija naj bi se o postavitvi dveh z Moskvo dogovarjala že od leta 2016, medtem ko so Združeni arabski emirati še korak dlje. Prva od štirih načrtovanih južnokorejskih jedrskih elektrarn naj bi začela obratovati že do konca letošnjega leta.
Vse naštete države so sicer pristopile k sporazumu 118 držav sveta o tem, da svojih jedrskih programov nikoli ne bodo uporabile za izdelavo jedrskega orožja. Toda če se bo vse hujše rivalstvo med Teheranom in Riadom nadaljevalo, in če se iranski jedrski sporazum tudi po neumnosti mednarodne javnosti izjalovi, se na Bližnjem vzhodu hitro lahko začne uresničevati grozljiv scenarij jedrskega oboroževanja, ki bi se začel z iranskim izstopom iz jedrskega sporazuma, nadaljeval pa z jedrskim oboroževanjem Saudove Arabije, Emiratov, Egipta in nazadnje celo Jordanije.
