Tiskane izdaje
Švedska je napovedala množične deportacije prosilcev za azil, tudi Finska načrtuje izgon večine ljudi, ki so leta 2015 vstopili v državo, ostrejše postopke za azil je napovedala Nemčija. Evropska unija zaostruje odnos do prišlekov, pri tem sledi javnemu mnenju in skrajni desnici.
Predsednik danske vlade ima vso podporo domače javnosti. Parlament v Københavnu je pretekli teden, ob številnih kritikah in nasprotovanju mednarodnih organizacij za človekove pravice, sprejel stroga azilna pravila, zaseg denarja in dragocenosti beguncev ter podaljšanje obdobja za združevanje družin. Toda premier Lars Løkke Rasmussen ima za drastični ukrep vso podporo javnosti.
V podobnem ozračju nordijske države spreminjajo azilno zakonodajo in se ravnajo po javnem mnenju in politiki skrajne desnice. Švedska je minuli četrtek napovedala izgon 80.000 prosilcev za azil, to je polovico od rekordnih 163.000, ki so lani prišli v severnoevropsko državo z 9,8 milijona prebivalcev. Ljudi, katerih prošnje za mednarodno zaščito so bodisi že zavrnili bodisi jih še bodo, bodo deportirali ali s privoljenjem ali pa na silo. Nizozemska, ki predseduje Evropski uniji, pa je predlagala, da bi begunce in priseljence s trajekti vodili v Turčijo.
Finska je v preteklih dneh napovedala, da bo izgnala kakšnih 20.000 od 32.000 tistih, ki so v preteklem letu zaprosili za azil. Po podatkih predstavnice finskega notranjega ministrstva za tiskovno agencijo Reuters naj bi to predstavljalo 62 odstotkov izgonov v primerjavi s 56 odstotki leta 2014. Država naj bi postavila ločene centre za tiste prosilce za azil, ki jih bodo deportirali, in za one, ki bi bili pripravljeni sami zapustiti državo. Po uradnih podatkih je približno 4000 prosilcev za azil že preklicalo svojo prošnjo. Prošnje za azil, ki so bile oddane leta 2015, naj bi sprocesirali do konca avgusta. Velika večina beguncev, ki so lani prišli na Finsko, je iz Iraka.
Skandinavski model
Množični prihod migrantov in prosilcev za azil nakazuje krizo skandinavskega modela, med posamičnimi državami pa ostajajo pomembne razlike, na primer med Švedsko in Dansko. Predvsem prvo smo poznali kot odprto državo in generozno družbo, sprejemanje beguncev je bilo integralni del njene podobe. V času begunske krize pa politiko precej krojijo skrajno desne stranke: pod pritiskom skrajne desnice je danska manjšinska vlada sprejela kontroverzno azilno zakonodajo, medtem ko je Švedska napovedala množični izgon prosilcev za azil.
V nordijskem svetu so se stvari začele spreminjati že konec osemdesetih let, ko so gospodarske razmere postale manj cvetoče, je te dni o kontekstu aktualne politike do migracij na Danskem in Švedskem komentiral Guardian. Na Švedskem je že velik priliv beguncev po vojni v nekdanji Jugoslaviji povzročal velika trenja. Uradna politika se s temi vprašanji ni spopadla, ugotavlja britanski vir, probleme je večinoma ignorirala. V takšnih okoliščinah je leta 1988 nastala skrajno desna stranka Švedski demokrati z močnimi neonacističnimi tendencami, ki ima zdaj 20-odstotno podporo javnosti, medtem ko so na Danskem protipriseljenske težnje prešle v politični mainstream – sprejele sta jih tako desnica kot levica.
Javna podpora
Značilno je, kako tesno so povezani zaostrovanje protipriseljenske in begunske politike in javno mnenje. Zadnji, zgovoren primer te vrste je danski, kjer se je podpora ministrskemu predsedniku, ki je z novo azilno zakonodajo drastično zamejil pravice beguncev, povečala.
Odkar je parlament začel razpravo o zakonskem predlogu, so Amnesty International, Svet Evrope, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce in Human Rights Watch izrekali ostre obsodbe na ta račun. Toda danska manjšinska desnosredinska vlada si ni pomišljala, nenehno je ponavljala, da je napačno razumljen, po besedah premiera Rasmussena je šlo za »najbolj nerazumljen zakon v zgodovini Danske«. Zanj je imela široko parlamentarno podporo, tudi socialdemokratske stranke, in široko javno strinjanje.
Sedanje javnomnenjske ankete kažejo, da je za 70 odstotkov Dank in Dancev priseljevanje postalo največji politični problem, večina ljudi podpira restriktivnejšo azilno zakonodajo. Vlada stranke Venstre, ki je na oblasti od junija, je zaostrila protipriseljenske ukrepe skupaj z zmanjšanjem denarnih nadomestil beguncem za polovico. V državo je lani prišlo 23.000 beguncev, analitiki javnega mnenja razlagajo, da je v takšnih okoliščinah danska javnost postala nadvse občutljiva za to, kako država porablja denar oziroma koliko ga namenja za begunce. S. V.
