Tiskane izdaje
»To je res neverjetno, da so tako velik projekt izvedli v tako kratkem času,« ni mogel skriti navdušenja generalni sekretar mednarodne prevozniške zbornice Peter Hinchliffe. O tem, da bi morali razširiti in poglobiti skoraj 150 let star prekop, je maja 2013 govoril že prejšnji egiptovski predsednik Mohamed Morsi, ki so ga odstavili z vojaškim udarom in pred kratkim obsodili na smrt. Toda projekt, s katerim so razširili in poglobili 37 kilometrov obstoječega prekopa, vzporedno pa skopali nov, 35 kilometrov dolg kanal, je lani avgusta uradno začel šele tisti, ki je Morsija vrgel z oblasti in postal njegov naslednik: Abdul Fatah al Sisi.
Zgled volje in trdega dela
Ko so pred več kot 150 leti začeli graditi prekop, ki je skrajšal pot med Sredozemljem in Indijskim oceanom, so za izkop 164 kilometrov kanala potrebovali več kot deset let, na tisoče žrtev med delavci in okoli sto milijonov dolarjev. Za njegovo razširitev so sprva načrtovali tri leta, a so na posebno željo novega egiptovskega vladarja dela pospešili. Zdaj je končano okoli 85 odstotkov del, dovolj, da se bo danes na slovesnosti, ki bo menda stala okoli 30 milijonov dolarjev, novemu projektu poklonilo egiptovsko vodstvo v družbi uglednih mednarodnih gostov, kakor sta francoski predsednik François Hollande in drugi mož Severne Koreje Kim Džong Nam.
Projekt je stal med osem in 8,5 milijarde dolarjev, večino sredstev pa so zbrali s prodajo investicijskih certifikatov egiptovskim državljanom, za katere so ponudili boljše obrestne mere od bančnih. Ker so načrtovana sredstva zbrali že nekaj dni po prodaji, so analitiki moževali, da Egipčani kljub politični in ekonomski krizi še niso povsem obubožali. Toda za oblasti v Kairu to ni le gospodarska naložba, temveč uspeh, s katerim hočejo poenotiti prebivalstvo, današnji dan pa narediti za nov egiptovski praznik. Tako Egipčanom danes ne bo treba kupiti vstopnic za muzeje in javne parke po državi, ponekod bo brezplačen javni prevoz, ministrstvo za verska vprašanja pa je verskim voditeljem naročilo, naj posvetijo petkove molitve »odprtju Sueškega prekopa, zgledu volje in trdega dela«.
»Nov Sueški prekop je več kot kanal, je simbol novega Egipta,« je za ameriški dnevnik USA Today povedal admiral Mohab Mamiš, nekdanji poveljnik vojne mornarice, zdaj pa direktor državne družbe, ki upravlja Sueški prekop. Po raziskavah, ki so jih opravili oblikovalci projekta, bodo z njim v prihodnjih 15 letih ustvarili milijon novih delovnih mest, veliko koristi bodo imeli tudi mednarodni ladjarski prevozniki, saj se jim bo pot, ki je doslej trajala 18 ur, skrajšala za več kot tretjino, cena pa bo po napovedih ostala ista. Po Sueškem prekopu poteka okoli sedem odstotkov morskega transporta, ladjarjem, ki plujejo po njem, pa utegne nova pridobitev znižati stroške celotnega prevoza za kake štiri odstotke, ugotavljajo mednarodni analitiki.
Toda to, da prenoviš prekop, še ni dovolj, da ga ladje začnejo tudi uporabljati, je skeptičen Simon Kitchen z investicijske banke EFG Hermes v Kairu. Ladjarski prevozniki priznavajo, da jih je načrt o širitvi prekopa presenetil. »Kolikor vem, ni bilo nobenih resnih potreb ali zahtev,« je za agencijo Bloomberg povedal Ralph Leszyn, ki vodi singapurski oddelek za raziskave družbe Banchero Costa & Co., ladijskega prevoznika iz Genove.
Račun brez krčmarja
Sueški prekop si še ni opomogel od ladjarske krize, ki se je začela leta 2009, zdaj pa po njem pluje petina manj ladij kot leta 2008
Za člana egiptovske socialdemokratske stranke Hišama Halila je to račun brez krčmarja, saj je leta 2008, ki je bilo najuspešnejše pred izbruhom krize, na dan v povprečju preplulo prekop le 59 ladij. Mednarodni denarni sklad je napovedal, da bo v letih
