Svet v letu 2014: Smrtonosna epidemija ebole

Konec leta 2013 je družino v odmaknjeni gvinejski vasici nedaleč od tromeje z Liberijo in Sierro Leone doletela tragedija, ki je napovedala začetek najhujše epidemije ebole v zgodovini.

Komaj dveletni Emile, ki je kmalu izgubil bitko z vročino, glavobolom in krvavo diarejo, je postal prva žrtev virusa hemoragične mrzlice, v grob mu je kmalu sledila triletna sestrica Philomene in nato še njuna noseča mati.

Virus, ki začne svojo prisotnost kazati šele dva do 21 dni po okužbi, se je v nekaj mesecih razširil in prestopil meje ter dosegel tudi bolj poseljena mesta. Število okuženih je v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone začelo strmo naraščati, mednarodne zdravstvene organizacije in tamkajšnje vlade pa so vse glasneje začele svariti pred epidemijo neslutenih razsežnosti, ki je doslej zahtevala že več kot 7840 življenj.

Virus je najvišji krvni davek zahteval v Liberiji, kjer je lani umrlo več kot 3400 od skoraj 8000 okuženih, a so ukrepi oblasti oktobra naposled zavrli širjenje bolezni. Najhuje je zdaj v Sierri Leone, kjer je število okuženih konec decembra preseglo 9400, več kot 2700 ljudi je umrlo.

Medtem ko je po zahodu Afrike kosila smrt, se je po preostalem svetu širil strah – nekatere države, med njimi ZDA, Velika Britanija in Francija, so na letališčih začele preverjati zdravstveno stanje prišlekov. A so bile žrtve redkih primerov prenosa virusa na Zahodu predvsem medicinski delavci, ki so skrbeli za okužene prostovoljce.