Tiskane izdaje
Orlando – Mesto Orlando je danes obveščalo 49 družin, da so njihovi bližnji umrli v terorističnem napadu na nočni klub Pulse. Preiskovalci ugotavljajo, ali je bil kateri od njih morda žrtev policijskih krogel v kaotičnem obračunu z napadalcem. Jasni se tudi njegova radikalizacija, ob opozorilih pred jezo na vse muslimane.
V bolnišnicah in zbirnih točkah po mestu so se ponavljali prizori zlomljenih src, ko so družine in prijatelji izvedeli za žalostne novice. Amanda Alvear je na svoj telefon snemala zabavo, ko so se zaslišali streli. To je bil njen zadnji posnetek, danes so potrdili, da je ena od 49 žrtev 29-letnega Omarja Mateena. Pretreseni Američani med žalovanjem poskušajo doumeti, zakaj se je spet lahko zgodila takšna tragedija.
Očetov vpliv
Še posebno je prizadeta skupnost LGBT, saj je napadalec načrtno meril na klub Pulse. V nedeljo so povsod po državi nastajala spontana zbirališča, kjer so ljudje izražali svojo žalost. Pred slavnim newyorškim Stonewall Innom, kjer so konec šestdesetih izbruhnili protesti za pravice istospolnih, je bila vse popoldne zbrana množica. »To je zelo boleč napad na ljubezen in svobodo, na človeška srca,« je dejala Lori Harrison, ki se je v New York priselila iz Orlanda, na nedeljski shod pa je prišla tudi v znak podpore nekdanjim someščanom.
Predsednik Barack Obama je danes dejal, da je to primer domačega terorizma, storilca pa naj bi navdihnila propaganda, ki jo skrajne skupine objavljajo na spletu. V New Yorku rojeni Mateen je med triurnim spopadanjem s policijo trikrat poklical številko 911 za pomoč v sili in izrekel prisego skrajni skupini Islamska država. V pogovoru je izrazil solidarnost z napadalcema na bostonski maraton in Američanom, ki je v Siriji umrl kot samomorilski napadalec. A je Obama poudaril, da ni nikakršnih dokazov o povezavi storilca s terorističnimi skupinami.
Predstavniki Islamske države so ga danes označili za »vojaka kalifata«. A tudi njegov oče, piseljenec iz Afganistana, trdi, da sin ni bil povezan s skrajnimi skupinami, prav tako menda dan pred tragedijo ni dajal nikakršnih znakov, kaj se pripravlja. »Opravičujem se za njegova dejanja, tako žalosten in jezen sem kot vi. Vi ste moja družina,« je Seddique Mateen obžaloval dejanja svojega otroka. Toda hkrati je na spletu objavil, da »homoseksualce kaznuje bog«, zagovarjal naj bi talibe in se celo štel za vodjo »prehodne revolucionarne vlade« Afganistana. Ne ravno zgleden vpliv na sina.
Ta je dvakrat, v letih 2013 in 2014, prišel pod drobnogled zvezne policije FBI, v drugem primeru zaradi obiskovanja mošeje, v katero je zahajal tudi Moner Mohammad Abu-Salha, Američan, ki se je v Siriji razstrelil kot borec Islamske države. Obakrat so ugotovili, da naj ne bi bil povezan z organiziranimi terorističnimi skupinami, čeprav se je sodelavcem v varnostnem podjetju G4S Security hvalil, da je v stiku z Al Kaido. Vendar je menda šlo le za bahanje, saj domnevno ni poznal niti osnovnih dejstev o delovanju različnih skupin, s katerimi se je povezoval.
Trumpovo rovarjenje
Napad v Orlandu je strupena zmes homofobije, ki je zažrta globoko v religiozna prepričanja, skrajnih pogledov na moderno družbo, ki jih na verskem fanatizmu osnovane skupine širijo po spletu, ter odprte rane ZDA, zelo lahkega dostopa do orožja. Mateen naj bi brez težav prestal vsa preverjanja. »Množična streljanja se redno dogajajo povsod po ZDA, toda dokler bodo republikanski politiki na plačilni listi NRA, se nič ne bo spremenilo,« je na žalovanju v New Yorku dejal eden od udeležencev Michael Phillips.
Tragedijo je pograbil predsedniški kandidat republikancev Donald Trump in jo povezal s predsednikom Obamo (najprej je celo namigoval, da namerno dopušča terorizem), begunci in »politično korektnostjo«. V sprevračanju pozornosti nase je pozabil omeniti le najbolj v nebo vpijoči težavi, homofobijo in orožarski lobi. Spet je obtožil begunce, da so »največji trojanski konji«, tisti v ZDA pa »prežeti s sovraštvom« in pripravljeni na nove napade. Njegova rešitev je zaprtje mej za muslimane.
Hillary Clinton je napadel, da ne razume nevarnosti in ne želi uporabljati izraza »skrajni muslimanski terorizem«. Ta mu je vrnila, da s svojimi izjavami podpihuje sovraštvo in z demoniziranjem muslimanov spodbuja terorizem. Spomnila je na sporočilo republikanske predsednika Georgea Busha mlajšega o enotnosti in solidarnosti z muslimani po terorističnem napadu 11. septembra ter dejala, da je treba »obuditi duh tistih dni«.
Svet združen v žalovanju in obsodbah napada v Orlandu
Posledice strelov, ki so v noči iz sobote na nedeljo odjeknili v priljubljenem nočnem klubu v Orlandu, odmevajo tudi drugod po svetu. Medtem ko v javnost prihaja vse več informacij o 29-letnem Omarju Mateenu, se vrstijo obsodbe njegovega krvavega dejanja.
Nekaj ur po napadu so se odzvali v Franciji in Belgiji, državah, kjer je spomin na njihove žrtve terorizma še kako živ. »Z napadom na homoseksualno skupnost se nas je ta grozljiv napad v Orlandu dotaknil vseh,« je na tviterju zapisal francoski premier Manuel Valls. V Franciji se bodo na žrtve spomnili z razsvetlitvijo Eifflovega stolpa v barvah ameriške zastave. Sožalje svojcem žrtev je izrekel tudi belgijski premier Charles Michel. »Globoko smo užaloščeni zaradi izgube toliko nedolžnih življenj v napadu v Orlandu.«
Sožalje vsem prizadetim v napadu je izrekla tudi britanska kraljica Elizabeta II.
Na najhujši strelski napad v zgodovini ZDA so se odzvali tudi v Vatikanu, kjer so obsodili tragično izgubo življenj. »Vsi upamo, da se bo čim prej našel način, kako učinkovito identificirati in se postaviti po robu takemu absurdnemu nasilje,« so včeraj zapisali na Svetem sedežu, danes pa obsodili preveč svobodno trgovanje z orožjem po vsem svetu. »Medtem ko pomoč in razvojne projekte ovirajo politične odločitve, ideologije in neprebojne carinske ovire, orožja ne ovira nič,« je bil kritičen papež, ki je opozoril, da se s tem načinom ureditve »hrani le vojne in ne ljudi«.
Obsodba dejanja prihaja tudi iz Afganistana. »Nedvoumno obsojam grozljiv napad v Orlandu ... nič ne opravičuje poboja civilistov,« je sporočil afganistanski predsednik Ašraf Gani.
Zastave v ZDA danes vihrajo na pol droga, včeraj ob 18. uri po lokalnem času so se spominu na žrtve poklonili z minuto tišine.
