Dosegli »ambiciozen načrt« za končanje sovražnosti v Siriji

V vsega tednu dni naj bi končali spopade. Asad sicer napoveduje, da se ne nameravajo odpovedati nobenemu delu Sirije.

Ma. Ja., Š. P., Mo. B.
Fri, 12.02.2016, 07:12; spremenjen: 17:57

Sirija − vojna, ki se še dolgo ne bo končala

V uredništvu smo marca lani ob četrti obletnici začetka sirskega konflikta pripravili multimedijsko analizo vojne, begunske tragedije in geostrateškega konteksta najbolj krvavega konflikta našega časa.

Svetovne sile so na srečanju v Münchnu dosegle dogovor o ambicioznem načrtu, kako bi v vsega tednu dni dosegli ustavitev spopadov v Siriji, ki jo že skoraj pet let pretresa krvava državljanska vojna, hkrati pa zagotovili dostavo humanitarne pomoči območjem, ki jo najbolj potrebujejo.

Zunanji ministri in drugi visoki predstavniki 17 držav, med drugim ZDA, Rusije, Saudske Arabije, Irana in Turčije, so na srečanju v Münchnu, kjer se danes začenja varnostna konferenca, poskušali zagotoviti razmere za uspešno nadaljevanje ženevskih pogajanj o končanju konflikta v Siriji, predvideno za 25. februar. Diplomati so razpravljali predvsem o možnosti prekinitve ognja med vladnimi silami in zmernimi uporniki ter o humanitarni oskrbi trpečih civilistov v obleganih mestih in vaseh. Na srečanju so poskušali rešiti tudi vprašanje udeležbe predstavnikov sirskih Kurdov na pogajanjih v Ženevi, za kar se zavzema Rusija, medtem ko Turčija temu odločno nasprotuje.

Diplomati so se na srečanju strinjali, da bodo v tednu dni po vsej državi uveljavili prekinitev sovražnosti, je po srečanju povedal ameriški zunanji minister John Kerry, ki je zasedanje gostil skupaj z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Kot je pojasnil, bo ustavitev sovražnosti veljala za vse vpletene strani z izjemo skrajnih sunitskih milic Islamska država in Fronta al Nusra.

Mednarodna podporna skupina za Sirijo se je tudi strinjala, da bodo pospešili in razširili dostavo humanitarne pomoči, ki se bo začela nemudoma, poroča agencija AFP. Pomoč bodo še ta teden začeli dostavljati najprej na območja, kjer je najbolj potrebna, med drugim v vrsto obleganih vasi, nato pa vsem ljudem po državi, še posebno v obleganih in odročnih krajih. Izvajanje tega načrta bo spremljala posebna delovna skupina pod vodstvom Organizacije združenih narodov (OZN). Srečevala se bo enkrat na teden v Ženevi in poročala o napredku. Druga delovna skupina pod okriljem ZN pa bo v prihodnjih tednih poskušala najti načine, kako zagotoviti dolgoročno prekinitev sovražnosti.

Sergej Lavrov in ameriški državni sekretar John Kerry. Foto: Christof Stache/AFP

Sirska mirovna pogajanja v Ženevi so sicer na začetku meseca po večdnevnem neuspešnem prizadevanju, da bi za skupno pogajalsko mizo dobili predstavnike sirske vlade in opozicije, prekinili. Vzrok je bilo med drugim stopnjevanje vladne ofenzive na mesto Alep, nekdanjo gospodarsko prestolnico Sirije, ki je bila na dvoje razklana leta 2012 in odtlej velja za eno izmed trdnjav upornikov.

Kot smo že poročali, je namreč sirska vojska s podporo ruskega bombardiranja uporniškim silam v mestu prejšnji teden zadala hud udarec − presekala je eno ključnih preskrbovalnih poti za predel mesta, ki je bil pod nadzorom upornikov. Okrepljena ofenziva je še povečala že tako veliko število beguncev, ki so se od začetka ofenzive podali v smeri turške meje − po ocenah Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) jih je približno 50.000. Mnogi so obtičali blizu meje s Turčijo, ki je na območju zaprla prehod Oncupinar, na sirski strani pa organizirala begunska taborišča.

Ameriški zunanji minister je po srečanju v Münchnu dejal, da se bodo pogovori med režimom in uporniki nadaljevali takoj, ko bo mogoče, a pri tem posvaril, da bo treba v prihodnjih dneh od besed na papirju preiti k dejanjem. Lavrov pa se je zavzel za čimprejšnje nadaljevanje pogajanj, a brez ultimatov in predpogojev.

Bašar al Asad. Foto: Sana/Reuters

Asad: Naš končni cilj je znova zavzeti celotno Sirijo

Dan pred srečanjem v Münchnu je sirski predsednik Bašar al Asad v enem redkih pogovorov za tuj medij - francosko tiskovno agencijo AFP - povedal, da je končni cilj režimskih sil naposled znova prevzeti nadzor nad celotno Sirijo. »Ne glede na to, ali je to možno ali ne, to je naš cilj, ki smo si ga zadali, brez kakršnegakoli oklevanja. Nobenega smisla ne bi imelo, da bi dejali, da smo se kateremu delu pripravljeni odpovedati.«

Po njegovih besedah je ta »problem« mogoče rešiti v manj kot letu dni, če bodo le uspešno presekali oskrbovalne poti do Turčije, Jordanije in Iraka, ki jih uporabljajo opozicijske sile. V nasprotnem primeru, bo na rešitev treba počakati dalj časa in plačati pa višjo ceno.

Ob tem je še izrazil podporo mirovnim pogovorom, a ob tem poudaril, da se zaradi tega medtem ne bodo prenehali boriti proti teroristom.

Dotaknil se je tudi begunske krize, s katero se soočajo članice Evropske unije. Povedal je, da je krivda zanjo na plečih Evrope, saj da s sankcijami vse od začetka krije teroriste. »Vsakogar, ki je odšel iz Sirije, bi rad pozval, naj se vrne. A bi me le vprašali: Zakaj naj se vrnemo? Je terorizma konec?'« Evropske vlade je zato pozval, naj prenehajo podpirati teroriste.

Za AFP je še odločno zavrnil nedavne obtožbe Združenih narodov o vojnih zločinih, ki naj bi jih zagrešile režimske sile. Po njegovih besedah, so »spolitizirane«, vsekakor pa niso podprte z dokazi.

Prijavi sovražni govor