Tiskane izdaje
Berlin - Švicarji so danes na referendumu prepričljivo zavrnili povečanje količine zlata v trezorjih centralne banke, omejevanje priseljevanja in večje obdavčevanje tujih bogatašev. V Bernu in finančnih centrih so si oddahnili, vsaka od teh pobud bi namreč resno prizadela gospodarski in zunanjepolitični položaj države.
Že lord Byron je ustvarjal pesnitve z razgledom na Ženevsko jezero, seznam slavnih in bogatih, ki so si v dveh stoletjih po tem v Švici ustvarili udobne domove, pa je dolg. Doslej je veljalo, da to prinaša koristi vsem, kot na primer mestecu Rougemont, v katerem 30 najbogatejših prebivalcev skrbi za četrtino davčnih prihodkov. Velika večina Švicarjev in njihovih kantonov je danes odločila, da bo tako tudi v prihodnje, saj so zavrnili pobudi za končanje pavšalnega obdavčenja tujih bogatašev in zdesetkanje priseljevanja. Predlagatelj slednje, združenje za okolje in prebivalstvo Ecopop, bi dovolil priseljevanje največ 17.000 ljudi na leto v nasprotju z 80.000 do 100.000, kolikor se jih je priseljevalo v zadnjih letih.
Švica se lahko pohvali s skoraj polno zaposlenostjo, zato so tujci zelo aktivni v vseh delih gospodarstva; samo v farmacevtski industriji je kar 60 odstotkov raziskovalcev tujega rodu. Res pa ima več kot petina prebivalcev alpske države tuje korenine in spomladi so Švicarji že glasovali za uvedbo priseljenskih kvot. To jim prinaša težave z največjo trgovinsko partnerico Evropsko unijo, s katero so leta 2002 podpisali sporazum o svobodnem gibanju ljudi. Za omejevanje slednjega se zavzema tudi največja stranka v državi, Švicarska ljudska stranka, ki so jo tovrstna nacionalistična stališča že stala enotnosti članstva, z današnjim referendumom pa se je po prepričanju številnih opazovalcev še bolj pokazala švicarska neposredna demokracija. Velika večina referendumskih pobud je že v preteklosti potrdila naklonjenost Švicarjev načelom tržnega gospodarstva in odprtosti, ki so državi tako pomagali pri razvoju in povečevanju blaginje.
Niso pa tega potrdili vsi referendumski izidi in tudi zato so se politiki in gospodarstveniki tokrat še posebej prestrašili referendumske zahteve za znatno povečanje zlata v sefih švicarske centralne banke - in si glasno oddahnili ob njenem porazu. Pobuda »Rešite naše zlato« bi, če bi uspela, v prihodnjih petih letih prinesla gigantske nakupe zlata na svetovnih trgih, cena te dragocene kovine bi se skokovito povečala, številni ekonomisti pa vseeno dvomijo, da bi to prineslo več stabilnosti po zadnjih uničujočih krizah, ki so jih soustvarjale in bile zato kaznovane tudi švicarske banke.
Švica ima že zdaj največji delež zlata (125 gramov) na prebivalca na svetu, njegova cena pa se hitro spreminja in je zdaj za skoraj 40 odstotkov nižja od tiste avgusta 2011. Še več, švicarska centralna banka je s trgovanjem z zlatom že lani ustvarila milijardne izgube, s predlaganim povečanjem zlatih rezerv, ki bi jih morali tudi prenesti na domača tla iz Britanije in Kanade, pa bi izgubila precej možnosti za manipuliranje s tečajem švicarskega franka, s katerim (tudi) zdaj spodbuja izvozno gospodarstvo in turizem.
Čeprav so rezultati današnjega referenduma razveseljivi, pa zastavljena vprašanja kažejo vse večjo negotovost tudi stabilnih in bogatih, ki jo povzročajo zadnje krize in globoke gospodarske (in druge) spremembe v svetu. Omenili smo že gigantske spodrsljaje švicarskih bank, stoletnih stebrov državnega bogastva, na finančnih trgih, premožni in izobraženi svetovljani, ki se radi naseljujejo v varni in lepi državi, vsem zvišujejo najemnine, njihovi otroci pa švicarski mladini jemljejo prostor v šolah ...
Vlade v Bernu so doslej uspešno iskale ravnotežje med hrepenenjem po stabilnosti in željo po napredku in Švicarji upajo, da ga bodo tudi v prihodnje. Mnogi so zadovoljni že zaradi poraza še ene pobude Ecopopa, naj Švica najmanj desetino denarja za pomoč državam v razvoju nameni »prostovoljnemu načrtovanju družine«. Ni si težko predstavljati, kako bi morebitno švicarsko razdeljevanje kondomov v Afriki in drugod razburilo države, ki še dobro pomnijo kolonialne čase.
