Tehtnica se nagiba prvi predsednici ZDA v prid

Danes najpomembnejše glasovanje na svetu. Zmagovalec mora zbrati 270 elektorskih glasov.

Objavljeno
07. november 2016 22.34
Campaign 2016 Debate
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Oba kandidata, republikanec Donald Trump in demokratka Hillary Clinton, hitita na zborovanja, saj upata, da bosta tesne izide volitev lahko obrnila sebi v korist. Demokratko podpira ameriški cvetni izbor, od Beyonce, LeBrona Jamesa do Bruca Springsteena, Trumpa pa množica jeznih belih volivcev, ki verjamejo njegovi obljubi, da bo ZDA naredil spet mogočne.

Magična številka je 270 – število elektorskih glasov, ki jih mora zbrati zmagovalec tekme za Belo hišo. Vsaka zvezna država ima določeno število delegatov, imenovanih elektorji, ki jih pripišejo zmagovalcu glasovanja v njej. Vsak kandidat ima nekaj zveznih držav, ki vedno glasujejo za stranko – rdeče, kot Teksas za republikance, modre, kot Kalifornija ali New York za demokrate – osrednja bitka letos poteka za Florido, Severno Karolino in ameriško industrijsko srce na srednjem Zahodu, predvsem Ohio in Pensilvanijo.

Odločila Ohio in Severna Karolina

Vse spodobne ankete in analitiki napovedujejo, da bodo ZDA dobile prvo žensko na čelu države, saj mora Trump ne le osvojiti vse rdeče države, ampak Clintonovi iztrgati vsaj eno od modrih. Končni rezultat bo znan razmeroma hitro, če izgubi v Ohiu ali Severni Karolini, bo konec njegovih sanj, da bo svojo televizijsko priljubljenost pretočil v politični vzpon, ki bi osupnil ves svet. Toda Clintonova bo tudi ob zmagi iz ene najpritlehnejših volilnih kampanj v moderni zgodovini prišla s hudimi ranami, večina volivcev močno dvomi o njeni iskrenosti in verodostojnosti.

V zadnjih dneh se sicer kopičijo dobre novice zanjo. Nezaposlenost se je znižala na 4,9 odstotka, zvišujejo se tudi plače. Poleg tega je direktor FBI James Comey, ki je pred desetimi dnevi razkril novo preiskavo e-pošte Clintonove in razblinil njeno vodstvo v anketah, v nedeljo sporočil, da niso spremenili julijske odločitve in niso našli razlogov za obtožnico proti demokratki. Trump je takoj začel oznanjati, da je »sistem zgoljufan«.

»La Hillary« na pragu zgodovinske zmage

Živela bom dovolj dolgo, da bom doživela izvolitev prve predsednice, se je kljub hudi bolezni srca odločila 98-letna Estelle Schultz. Ko je na predčasnih volitvah oddala glas za Hillary Clinton, je vnukinjo Sarah prosila, naj jo fotografira z glasovnico in fotografijo objavi na Facebooku.

Objava je sprožila spletno vročico in objavo podobnih zgodb, Sarah pa jih je objavila na spletni strani Čakala sem 96 let. Na njej so zbrali zgodbe 123 žensk, starih 96 let ali več (Američanke so volilno pravice dobile 18. avgusta 1920), vse so glasovale za prvo žensko v Beli hiši. »Moj glas pomeni, da prebivalci ZDA niso popolnoma podivjali,« je oznanila stoletna Stellajoe Staebler, 102-letna Helen Snook je bila kratka: »Temu nečastnemu moškemu ne smemo dovoliti, da zmaga.« »Preživela sem rusko revolucijo in nekaj malega vem o krhkosti pravic in svoboščin,« je opozorila 102-letna Nora Lourie Gund Percival.

Te zgodbe so eden redkih spodbudnih trenutkov zelo nizkotne in depresivne volilne kampanje, ki je Američane dušila vse od pozne pomladi lani. Njeno osrednjo gibalo je v nasprotju z vsemi pričakovanji postal newyorški milijarder Donald Trump, ki ji je pritisnil pečat nenehnih napadov na značaj in celo telesno podobo svojih tekmecev. Drugega za drugim je izločil šestnajst republikancev.

Razmere v ZDA so nenavadne, večina ameriških medijev je podprla Clintonovo - med njimi veliko konservativnih, ki so bili do zdaj vedno na strani republikancev - ali pa je vsaj proti Trumpu. Demokratki so se pridružili največji športni in glasbeni zvezdniki, celo republikanska stranka je zaradi newyorškega milijarderja globoko razklana. Toda po drugi strani vlada globoko nezaupanje do Clintonove, njena nenehna preračunljivost je ustvarila podobo pretkane političarke, ki ji ni mogoče zaupati, afera z e-pošto jo je le še utrdila.

V zadnjih dneh, ko so ankete začele kazati vse tesnejši rezultat, Clintonova ni izgubljala veliko glasov, njena podpora ni padla pod 46 odstotkov. Veter v Trumpova jadra so bili preostanki neodločenih volivcev ter podporniki kandidata libertarne stranke Garyja Johnsona, ki so se vrnili pod okrilje republikanske stranke. Za nezadovoljne zmerne demokrate, ki morda še vztrajajo pri libertarcih, je poskrbel njihov podpredsedniški kandidat Bill Weld.

Pomen manjšin

Pri barvanju zveznih držav z modro (demokrati) ali rdečo (republikanci) analitiki ves čas omenjajo »zaščitni zid Hillary«, šest nihajočih zveznih držav (Michigan, Wisconsin, Virginija, Kolorado, Pensilvanija in New Hampshire), ki so razmeroma trdno na njeni strani, Trump pa potrebuje zmago vsaj v eni od njih. Čeprav mora zmagati v neodločenih državah, kot so Florida, Severna Karolina, Arizona in Nevada. Demokrati imajo obsežno armado prostovoljcev, vsaj štirikrat večjo od Trumpove, ki trkajo na vrata volivcev. Tudi hkratne analize več kot štirideset milijonov predčasnih glasovnic dajejo prednost Clintonovi.

Trump lahko izrazito izgubi pri manjšinah. Predsednik Barack Obama v zadnjih tednih spet ognjevito spodbuja temnopolte, naj odidejo na volišča (več kot 90 odstotkov jih podpira Clintonovo). Trumpovo ustrahovanje z izgoni in gradnjo zidu je spodbudilo Latinoameričane, da so se v rekordnem številu prijavili na sezname volivcev. V Nevadi in na Floridi, morda tudi v Arizoni glasovanje lahko prevesijo na stran »La Hillary«.