Temna plat mogočne kitajske reke

Po nesreči pretresena javnost že zahteva preiskavo v družbi, ki ima v lasti luksuzno ladjo Vzhodna zvezda.

Objavljeno
02. junij 2015 19.40
Zorana Baković, zunanja politika
Zorana Baković, zunanja politika

Ob kitajski reki Jangce sta zavladali žalost za umrlimi in zaskrbljenost za številnimi pogrešanimi potniki z ladje Vzhodna zvezda, ki jih niso našli v prvih 24 urah po tem, ko je štirinadstropna luksuzna ladja s tem imenom potonila med tornadom.

Od 458 ljudi, kolikor jih je bilo na ladji, so jih rešili 15, iz vode pa so potegnili šest trupel. Preostale še vedno iščejo. Ker so trupla našli kar 50 kilometrov daleč od kraja nesreče, je mogoče upravičeno sklepati, da je že tako mogočna reka v neurju postala še silovitejša, tako da je negotovo, ali so se bili potniki, od katerih jih je bila večina stara od 50 do 80 let, sposobni bojevati z deročo vodo.

Žepi z zrakom

V reševalni akciji, ki jo osebno nadzoruje kitajski premier Li Keqiang, sodeluje več kot 1100 ladij in čolnov ter približno 200 potapljačev. Največje upanje vzbujajo glasovi, ki jih je slišati iz prevrnjene luksuzne ladje. Reševalci se posvetujejo s konstruktorji ladje in jutri se bodo odločili, ali bodo varilci nadaljevali rezanje dna ladje, ki ga je mogoče videti nad površjem reke, ali pa bodo ladjo obrnili z močnimi vlačilci.

Ker je Vzhodna zvezda potonila v minuti ali dveh, so strokovnjaki prepričani, da so v ladji ostali žepi z zrakom, v katerih bi lahko ujeti potniki pričakali jutro. Seveda pa hkrati razmišljajo tudi o tveganjih, ki lahko spremljajo oba posega. Nihče ne ve, koliko ljudi je še vedno ujetih v prevrnjeni ladji.

Moralna gniloba

Med rešenimi sta kapitan ladje in glavni inženir, ki so ju, kot poroča časopisna agencija Xinhua, takoj zaslišali. Najprej se je zaradi tega sklepalo, da je za nesrečo kriva posadka, a za zdaj ni vzroka za sumničenje, da so Vzhodno zvezdo slabo vzdrževali ali napačno vodili. Vzhodna zvezda je bila zgrajena leta 1994 in je lahko sprejela 534 potnikov. Z nesrečo najbrž nima nikakršne povezave to, da je bila ladja v lasti državne družbe Chongqing Oriental Ferry, ki je hudo zadolžena. Ker pa se kitajska javnost v hipu odzove na vsako izgubljeno življenje v nepojasnjenih okoliščinah, bo zagotovo vložena zahteva po uvedbi preiskave v omenjeni družbi, predvsem njene zveze z državnimi organi za varnost plovbe.

Korupcija se je najgloblje razrasla med območnimi kadri, obljuba predsednika Xi Jinpinga, da bo deželo očistil moralne gnilobe, pa je veliko kitajskih državljanov spodbudila k sodelovanju v tej kampanji. Štiristošest potnikov, pet turističnih vodičev in 47 članov posadke se je na Vzhodno zvezdo vkrcalo 27. maja v Nanjingu, glavnem mestu pokrajine Jiangsu. Pluli so proti Chongqingu, neurje pa jih je zajelo v okrožju Jianli v pokrajini Hubei na območju Jangceja, kjer je voda globoka okoli 15 metrov.

Tornado je udaril v ponedeljek okoli pol desetih zvečer, prve vesti o nesreči pa so do bližnjih mest prispele šele po polnoči. Po sunku vetra, ki je pihal s hitrostjo okoli 130 kilometrov na uro, je bilo celotno območje popolnoma opustošeno, reševalno akcijo pa tudi dan po nesreči ovirata slabo vreme in motna voda. Premier Li Keqiang je odpotoval v Jianli in se pridružil reševalcem, pripadnikom Narodnoosvobodilne vojske in prostovoljcem ter dajal navodila, med katerimi najglasneje ponavljajo ukaz: »Prednostna naloga je reševanje življenj!« Očitno gre za poskus kitajskega vodstva, da bi preprečilo očitke članov družin ponesrečenih potnikov, ki se že sprašujejo, kako to, da so med prvimi rešili kapitana, in zahtevajo, da se objavi seznam vseh potnikov.

Najdaljša reka na svetu

Jangce je s svojimi 6300 kilometri najdaljša reka na svetu in najpomembnejša žila današnjega kitajskega gospodarstva pa tudi starodavne civilizacije. Kitajsko ime Changjiang dobesedno pomeni »dolga reka«. Križarjenje po njenem plovnem delu je postalo ena od glavnih turističnih dejavnosti, zlasti odkar sta bila zgrajena jez in hidroelektrarna Tri soteske, ki je po tem, ko se je nekaj časa burno razpravljalo o njenih vplivih na reko in njeno okolico, postala prava atrakcija za številne turiste.

Po Jangceju pluje na stotine luksuznih potniških ladij. Vzhodna zvezda je bila ena najbolj luksuznih. Na njej so bili v glavnem upokojenci, najmlajši potnik, ki ga še vedno iščejo, pa je star tri leta. Gre za najhujšo ladijsko nesrečo v Aziji, odkar se je leta 2014 v Južni Koreji potopila ladja Sewol z več kot 300 potniki, med katerimi so prevladovali srednješolci. Kapitan ladje Li Džun Seok je bil obsojen na 36 let zapora, ker je prekršil pravila službe in je zapustil potnike, ki so klicali na pomoč.

Glede na to bo kitajska javnost zahtevala, naj se proučijo vse podrobnosti nesreče na Yangtzeju in vedenje kapitana Vzhodne zvezde. Še zlasti če reševalcem ne bo uspelo pravočasno najti preostalih potnikov.