Tiskane izdaje
Džakarta − Vlade Jugovzhodne Azije kljub vse glasnejšim opozorilom pred humanitarno katastrofo vztrajajo, da migranti, čeprav ti že mesece plujejo, njihovo življenje pa visi ni nitki, niso zaželeni. Mornarice prenatrpane čolne vlačijo v mednarodne vode in jih usmerjajo k sosedom, kjer jih pričakajo z enakim odporom.
Tako oblasti v Maleziji, Indoneziji in na Tajskem ponavljajo, da si novih prišlekov ne morejo več privoščiti. Z bojkotom regionalnega vrha o vprašanju migrantov je zagrozila tudi Burma, od koder prihajajo številni pribežniki. »Kaj pričakujete od nas? Bili smo zelo prijazni do ljudi, ki so vdrli čez naše meje. Z njimi smo ravnali humano, a ne morejo kar tako preplaviti naših obal. Poslati jim moramo pravo sporočilo: tu niso dobrodošli,« je po poročanju ameriške AP povedal namestnik malezijskega notranjega ministra Van Džunaidi Džafar. Podobno stališče je zavzel tudi tajski premier Prajut Čan Oča, ki je povedal, da si država preprosto ne more privoščiti beguncev. »Če bomo vse sprejeli, potem bo lahko vsakdo, ki bo hotel, prišel sem brez težav.« Na vprašanje, kam naj torej gredo, ni odgovoril, odvrnil je le: »Nihče jih noče.«
(Pripadniki ljudstva Rohingja, ki so jih na varno potegnili ribiči. Foto: Chaideer Mahyuddin/AFP)
Mednarodne organizacije opozarjajo, da je v Andamanskem morju še vedno ujetih več tisoč pribežnikov iz Burme in Bangladeša, ki so tihotapcem z ljudmi za beg pred bedo in represijo plačali visoke zneske. Po tem, ko je tajska vlada tihotapcem napovedala vojno, okrepila prisotnost varnostnih sil na meji in s tem prekinila ustaljene migrantske poti, pa so ustali ujeti v prenatrpanih barkačah. Tihotapci so namreč zapustili čolne in jih prepustili toku, države ob obali pa so jim obrnile hrbet.
A kljub politiki odvračanja danes indonezijske oblasti poročajo o skoraj 800 novih prišlekih, ki so jih na kopno potegnili ribiči. Čoln s 700 pripadniki nikjer zaželenega ljudstva Rohingja in pribežniki iz Bangladeša, ki so ga že odslovili v Maleziji, se je ob prihodu ribiških ladij že polnil z vodo. Potniki so bili po dveh mesecih na morju vidno izčrpani, bitka za življenje se je sprevrgla v spopad za prostor. »Ubijali so drug drugega, ljudi so metali čez krov,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Sunarja, načelnik policije v kraju Langsa. Približno 25 kilometrov južneje so ribiči na kopno potegnili še en manjši čoln s 47 potniki, prav tako dehidriranimi in sestradanimi. Kljub zaklinjanju indonezijskih oblasti, da novih prišlekov ne bodo sprejemali, je Sunarja povedal, da bodo zanje poskrbeli »iz humanitarnih razlogov. Ne glede na to, kdo so, jim moramo pomagati, saj je ladja tonila, otroci so že morali plavati.«
(Na krovu rešene ladje je bilo več deset otrok. Foto: Chaideer Mahyuddin/AFP)
Stiska 1,3 milijona pripadnikov muslimanskega ljudstva Rohingja se je v večinsko budistični Burmi v zadnjih letih okrepila. Brez državljanstva so njihove pravice – med drugim dostop do šolstva in zdravstva – v domovini omejene. Po navedbah AP je v zadnjih treh letih Burmo zapustilo 120.000 pripadnikov Rohingja, a jih tudi v tujini še zdaleč ne pričakajo odprtih rok.
