Tragedija v Kunduzu: Zdravniki brez meja ne zaupajo ZDA

New York – Humanitarna­ ­organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je včeraj znova pozvala k neodvisni preiskavi ameriškega letalskega napada na njihovo bolnišnico v afganistanskem mestu Kunduz. Ameriško obrambno ministrstvo je priznalo napako in sprožilo­ lastno preiskavo, toda predstavniki MSF ne zaupajo ZDA, Afganistanu ali Natu in želijo mednarodni postopek skladno z ženevsko konvencijo.

Predsednica MSF Joanne Liu je predlagala, naj opravi preiskavo sicer malo znana mednarodna komisija za ugotavljanje dejstev, ki deluje v okviru ženevske konvencije in preiskuje najhujše kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Priznava jo 76 držav, ZDA in Afganistan niso med njimi, za obravnavo pa potrebuje njihovo privolitev. Komisijo sestavlja 15 članov, ki jih za petletno obdobje izvolijo sodelujoče države, delovati­ je začela leta 1991, doslej pa ni obravnavala še nobenega primera.

»Nesprejemljivo je, da lahko bombardiranje bolnišnice in smrt osebja ter pacientov odpravijo kot postransko škodo ali pometejo na stran kot napako. Celo vojna ima pravila. To ni bil le napad na bolnišnico, ampak napad na ženevsko konvencijo, ki ga ne moremo spregledati,« je opozorila Joanne Liu. Predstavniki MSF so že večkrat označili napad za vojni zločin, saj so izstrelki padali samo v stavbe bolnišnice, zato ne dvomijo, da je bila načrten cilj, je zatrdil Bruno Jochum, direktor njihove švicarske podružnice.

Joanne Liu je poudarila, da osnovni namen preiskave ni iskanje krivcev, pač pa uveljavitev zakonov vojne in ustvarjanje pogojev za delo medicinskega osebja v času oboroženih spopadov. To je pomembno tudi za nadaljnje delo organizacije na drugih ogroženih območjih, v Siriji, Ukrajini in Jemnu. Zdravniki so v torek vsem sodelujočim državam v komisiji – med njimi je tudi Slovenija – poslali pismo in jih pozvali, naj podprejo njihovo zahtevo.

Domneva o vetu

Ta čas že potekajo preiskave ameriške vojske, zveze Nata in afganistanskih oblasti, vendar v MSF ne zaupajo njihovi doslednosti, saj so samo v zadnjih dneh večkrat spremenili razlago dogajanja. General John Campbell, poveljnik ameriških enot v Afganistanu, je v torek na zaslišanju v senatu dejal, da je bil napad napaka, ki je posledica »odločitve v ameriški poveljniški strukturi«, čeprav naj bi za posredovanje prosili afganistanske vladne sile. Tudi obrambni minister Ash Carter je priznal napako in obžaloval smrt civilistov. Po njegovih besedah bodo »naredili vse za pojasnitev tragičnega dogodka«, omenil je tudi morebitno kaznovanje­ odgovornih.

Za zdaj se Washington izogiba vprašanjem o neodvisnih preiskovalcih, tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Mark Toner je v ponedeljek dejal, da »ta hip poteka dovolj preiskav, da se bomo dokopali do resnice«. Hkrati je potrdil »upravičene domneve«, da bodo Združene države z vetom ustavile poskus sprožitve postopka proti ameriškim vojakom na mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. ZDA so sicer ustanovne članice sodišča, a niso nikoli ratificirale njegovega delovanja.

Po besedah Jamesa Rossa, pravnega direktorja organizacije­ Human Rights Watch, »lahko bolnišnice izgubijo zaščito, če jih uporabljajo za vojaške namene, toda merila za to so zelo stroga«. Tudi če bi talibi v resnici streljali iz nje (kot trdijo afganistanske oblasti, v MSF pa to ostro zanikajo), to ne bi dovoljevalo takšnega uničenja. Podobno ameriški priročnik o pravilih vojne – Pentagon je zadnjo različico objavil junija – zahteva, da ameriške enote uničijo morebitne vojake, ki jih napadajo iz bolnišnic, ne pa celotnega objekta.

Zamujena priložnost

Tragedija v Kunduzu pomeni nove težavne odločitve za Belo hišo, saj je predsednik Barack Obama lani obljubil skoraj popoln umik iz Afganistana, general Campbell pa ga je v torek pozval, naj ponovno premisli in po letu 2016 pusti v državi več kot samo 1000 vojakov. Po generalovih besedah so vojaške operacije v Pakistanu potisnile številne borce v severni in vzhodni Afganistan, razmere v tej državi pa je dodatno zapletel pojav pripadnikov še bolj skrajne Islamske države.

Kunduz je hkrati spomnil ZDA, da njihova najdaljša vojna še zdaleč ni končana, kot je julija zatrdil predsednik Obama, dva meseca prej pa njegova svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice. Vse več strokovnjakov opozarja, da bi uresničitev politične obljube o umiku pomenila ponovitev Iraka ali celo Sirije. Že zdaj naj bi bilo na tleh premalo ameriških vojakov za učinkovit boj proti talibom, še posebej ob nezanesljivi domači vojski in policiji (ki so ju izurile ZDA).

Toda Sarah Chayes, nekdanja novinarka, ki je kasneje vrsto let živela v Kandaharju in o izkušnji napisala knjigo Thieves of State (Tatovi države), ugotavlja, da so ZDA sklenile dogovore z napačnimi ljudmi, korupcija oblasti pa bo v vsakem primeru spodkopala državo. »Vsi se ukvarjajo s številom vojakov, toda brez ureditve vprašanja vladanja ... je edini odgovor, da naj ameriška vojska ostane za vedno,« je dejala. Po njenih besedah je priložnost za izboljšanje razmer že zamujena, »zapravili smo izjemen trenutek v zgodovini«.