Tiskane izdaje
New York – Donald Trump je v sedmih mesecih užalil na desetine ljudi, v minulih dneh pa mu je uspelo preseči samega sebe, saj je okronal seznam s hudovanjem nad papežem. Nihče več si ne upa napovedati, kako bo to vplivalo na volitve, vsi pa čakajo nocojšnji odziv volivcev v Južni Karolini. Zmaga lahko newyorškega milijarderja izstreli v preddverje Bele hiše.
Današnje izbiranje predsedniških kandidatov je prvo, ko sta republikanska in demokratska stranka razcepili svoja volilna postopka. Prva nagovarja volivce na jugu, druga v Nevadi na jugozahodu države. V Južni Karolini v anketah še vedno vodi Trump, čeprav se je močno trudil, da bi spotaknil samega sebe. V zvezni državi, kjer je zaradi velike prisotnosti vojske zadnji republikanski predsednik George Bush mlajši še vedno priljubljen, ga je obtožil, da je zavestno lagal o iraškem orožju za množično uničevanje kot vzroku za napad na državo. Na soočenju pred tednom dni je celo dejal, da je odgovoren za napade 11. septembra, ker ni prisluhnil opozorilom obveščevalnih služb.
Takšnih stališč ne izrekajo glasno niti demokratski politiki, a vsaj v anketah to ni omajalo trumpenproletariata, kot nekateri kritiki na desni imenujejo jezne volivce, ki podpirajo Trumpa. Ker je George Bush priskočil na pomoč šepavi kampanji brata Jeba Busha, je nemudoma postal tarča newyorškega nepremičninarja. Ta ni držal jezika za zobmi niti ob besedah papeža Frančiška, ki je med obiskom v Mehiki o njem dejal, da »oseba, ki razmišlja le o gradnji zidov, kjerkoli že bodo, in ne o gradnji mostov, ni kristjan«. Trump je kritiko označil za »sramotno« in »neverjetno« ter menil, da je kriva mehiška vlada, ki naj bi preslepila svetega očeta.
Strupeno obračunavanje
Morda je k ostremu odzivu pripomogla računica, da mu bo to na Jugu pomagalo pri najbolj konservativnih evangelijskih kristjanih, ki so zaradi strpnega odnosa papeža do homoseksualcev, ločitve in kontracepcije vse bolj sumničavi do Vatikana. »Trump lahko napada nekdanje predsednike, guvernerje, senatorje, predsedniške tekmece in medije. Toda moral bi se izogniti razpravi s papežem o tem, kaj te naredi boljšega kristjana. V njej ne more zmagati,« je okrcal takšno razmišljanje Edward Rollins, nekdanji svetovalec predsednika Ronalda Reagana.
Milijarder se je v Južni Karolini ostro znesel tudi nad najbližjim tekmecem, konservativnim senatorjem Tedom Cruzom, in ga obtožil laganja ter nizkih političnih udarcev. Zaradi oglasov, ki prikazujejo stare izjave Newyorčana iz časov, ko se še ni razglašal za čvrstega republikanca, je celo napovedal tožbo proti Cruzu. Temu vse bolj diha za ovratnik floridski senator Marco Rubio, ki si je opomogel po polomu v New Hampshiru, v sredo pa ga je podprla tudi guvernerka Južne Karoline, nova zvezda desnice Nikki Haley.
To je še posebej boleč udarec za Busha, saj njegov nekdanji varovanec znova prevzema vlogo kandidata, ki ga podpira vrh stranke. To mesto je bilo dolgo rezervirano za morebitnega tretjega predsednika iz družine Bush, toda kljub izdatni pomoči brata (in matere Barbare) ter trošenju milijonov dolarjev (skupaj že okoli 80 milijonov) Jeb ne zmore zbuditi večjega zanimanja volivcev. Še en slab rezultat mu bo bržčas dokončno zaprl vrata, čeprav ob še vedno solidni zalogi denarja trdi, da se ne bo hitro umaknil.
Boj v Nevadi
V Nevadi se nekdanji zunanji ministrici Hillary Clinton ponavlja zgodba iz Iowe, kjer je imela dolgo visoko prednost pred senatorjem Berniejem Sandersom, zadnja merjenja pa kažejo, da sta povsem izenačena. Pri demokratih je ves čas jasno, kdo je izbranec strankarskega vrha, kar se je potrdilo tudi po New Hampshiru, saj je Hillary Clinton kljub hudemu porazu podprlo 87 novih superdelegatov. Gre za 712 vplivnih članov stranke, ki lahko volijo po lastni presoji, za nekdanjo prvo damo pa se jih je izreklo že 449 (za Sandersa le 19).
Čeprav si superdelegati lahko kadarkoli premislijo, bi moral senator zmagovati z veliko razliko, da bi nadoknadil prednost Hillary Clinton. Na volitvah po zveznih državah namreč tudi poraženec dobi sorazmeren del delegatov, ki bodo julija na zboru stranke v Filadelfiji izbrali predsedniškega kandidata demokratov. Toda tudi tesna zmaga v Nevadi bi za Sandersa pomenila velik uspeh, saj bi omajala trditev, da senatorja podpirajo predvsem belopolti delavski razred in mladi, zaradi česar na pisanem jugu ne bo več tako uspešen.
Tako naj bi latinosi v ameriški igralniški meki že začeli prestopati na stran kandidata, ki že 30 let vztrajno opozarja na rastočo neenakost v ZDA. Poleg tega je imela Sandersova kampanja, ki se napaja le s prispevki milijonov Američanov, doslej dovolj denarja, da je za vsak dolar oglasov Hillary Clinton porabila dva svoja. Čeprav ima prva dama na svoji strani vodstva sindikatov, članstvo menda vse bolj pozdravlja senatorjeve zamisli. Tako se ponavlja dosedanji vzorec – ko volivci bolje spoznajo Sandersa in njegov program, se ogrejejo zanj.
