Trgovinski sporazumi: demokratsko barantanje ob povezovanju z Azijo

New York – Ameriški predsednik­ Barack Obama se je po več kot šestih letih ogorčenega prerekanja z republikanskimi politiki z njimi znašel na istem bregu v sporu z lastno­ stranko. V torek mu je 45 demokratskih­ senatorjev zadalo neprijeten udarec, ko so nasprotovali ­zakonu o pooblastilu predsedniku za pospeševanje trgovine (TPA). Vendar so se po tem prikazu moči včeraj že sporazumeli, pod kakšnimi pogoji bodo vseeno sprejeli zakon.

TPA pomeni, da se Bela hiša pogaja o vsebini trgovinskih sporazumov, kongresniki pa jih nato potrdijo (ali zavrnejo) po hitrem postopku kot celoto, brez možnosti poseganja vanje in spreminjanja vsebine. Za sprejetje TPA je glasoval le en demokratski senator, drugi so se pridružili senatorki Elizabeth Warren, ki že nekaj časa v čedalje bolj jedkem spopadu s predsednikom kritizira skrivna pogajanja o čezpacifiškem in čezatlantskem trgovinskem povezovanju.

Ideologi in trgovci

Predsednik in republikanci, ki načeloma podpirajo širjenje gospodarskih povezav, morajo tako preobrniti nasprotovanje najmanj petih demokratov, da bi s podporo 60 glasov presegli demokratsko obstrukcijo. Kljub navdušenju na ameriški levici ob senatnem uporu ne bo večjih težav, saj sta vodji senatnih republikancev Mitch McConnell in demokratske manjšine Harry Reid včeraj oznanila dogovor, kako preseči nasprotovanje.

Demokratov v torek niso vodili enaki pomisleki. Populistično liberalno krilo na čelu z Elizabeth Warren je podobno kot sindikati prepričano, da bo čezpacifiško partnerstvo (TPP), ki povezuje ZDA z 11 državami, povzročilo odliv ameriških delovnih mest v tujino. »Ameriški delavci so morali vedno znova prenesti glavni sunek slabih trgovinskih sporazumov, ki so na njihov račun koristili predvsem mednarodnim podjetjem,« je nekaj ur pred glasovanjem opozorila senatorka. Po njenih besedah vlada »ne sme biti ujetnica bogatih in vplivnih ljudi«.

Drugi so se zanašali na politično računico, da lahko podporo hitremu sprejetju trgovinskih sporazumov drago prodajo. Vodja demokratske manjšine Reid je sprva zahteval, da hkrati v paketu sprejmejo še štiri druge gospodarske zakone, s katerimi bi bolje zaščitili delavce. McConnell, ki se je sprva upiral izsiljevanju demokratov, je nato počasi mehčal stališče, včeraj pa sta sporočila, da so dosegli ­»pošten dogovor«.

Po njem bodo skupaj z zakonom o hitrem postopku sprejeli oživitev programa za prešolanje delavcev, ki bi jim trgovinska globalizacija odžrla delovna mesta. Hkrati so številne liberalne skupine, od sindikatov do Greenpeacea, v torek zaman slavile zmago. »Cenimo senatorje, ki so se pridružili delavcem in nasprotovali zakonu, s katerim bi odprli pot za nedemokratične trgovinske sporazume ter tako znižali plače in ukinili delovna mesta,« je takrat sporočil Richard Trumka, predsednik največjega sindikalnega združenja AFL-CIO.

Spor na levici

Spor med Obamo in njegovo stranko je zbudil precejšnjo pozornost, hkrati pa poudaril eno od najšibkejših točk 44. predsednika – njegov težavni odnos s politiki v kongresu. Demokratski senator Sherrod Brown je dejal, da je predsednik vzel razpravo »veliko bolj osebno, kot bi bilo treba«. Njega in številne druge je presenetilo, kako ostro se je lotil senatorke Elizabeth Warren, ki sicer spretno usmerja nasprotovanje levice proti hitremu postopku za sprejetje trgovinskih sporazumov.

Obama je poudaril, da je Elizabeth Warren »politik, tako kot vsi drugi«, in se mora boriti za podporo volivcev. »Pri večini tem se sicer globoko strinjava, pri tej pa njeni argumenti ne vzdržijo preizkusa resničnosti in natančnosti,« je predsednik zavrnil njene trditve. Za prizorišče teh besed si je kot v izziv izbral sedež podjetja Nike, ki je dolgoletna tarča obtožb o selitvi proizvodnje države z nizkimi plačami in slabo zaščito pravic delavcev. V prvem resnem spopadu z levim krilom demokratov je dejal, da njihovi argumenti »temeljijo na strahu«.

Večina ameriških ekonomistov meni, da je razmah proste trgovine kriv za okoli 10 do 15 odstotkov izgubljenih delovnih mest v ZDA. Toda prostotrgovinski sporazumi so postali simbol politične brezčutnosti na obeh bregovih ameriške politike, tako levica kot desnica jih uporabljata kot simbolni vzrok za deindustrializacijo ZDA in njen domnevni gospodarski zaton. Po besedah Matta Baia iz spletnega časnika Yahoo je upor demokratske levice »priložnost za frustrirane liberalce, da začrtajo mejo globalizaciji« ter »končajo več kot tridesetletno obdobje politike v prid poslu pred vsem drugim«.

Predsednik je zatrdil, da se strinja s svojo stranko pri zahtevah po višji minimalni plači ali pri omejevanju višine nagrad za vodilne uslužbence, kar je del ameriške razprave o naraščajoči družbeni neenakosti. »Zagotoviti moramo, da bodo delavci prejeli večji delež zaslužka podjetij. Toda ne morem zmanjšati celotnega gospodarskega kolača samo zato, ker smo jezni na nekaj iz preteklosti,« je Obama očital nasprotnikom trgovinskega povezovanja, da črpajo svoje nasprotovanje iz dobrih 20 let starega sporazuma Nafta med Mehiko, ZDA in Kanado.