Tiskane izdaje
New York – Nekaj neprevidnih besed Donalda Trumpa je bilo dovolj, da se je svet znašel na robu jedrske krize. Ameriški predsednik je novico, da naj bi Severna Koreja razvila jedrske konice za medcelinske rakete, pospremil z izjavo, ki je zvenela kot jedrska grožnja Pjongjangu.
Trump je že v torek zjutraj z razglasom na twitterju sporočil, da mora biti ves svet trden in odločen do nevarne Severne Koreje. Nekaj ur pozneje je Washington Post razkril analizo ameriških obveščevalcev, da naj bi čedalje bolj izolirana država razvila pomanjšano jedrsko bombo, ki jo je mogoče namestiti v medcelinsko balistično raketo, kar pomeni, da bi lahko z jedrskim orožjem napadli ZDA. Trump se je s svojega igrišča za golf v New Jerseyju odzval z izjavo, da bodo ZDA odgovorile »z ognjem in gnevom, in odkrito rečeno močjo, kakršne svet doslej še ni videl«.
Mediji so hitro izbrskali besede predsednika Harryja Trumana, da lahko ameriška sovražnica pričakuje »dež uničenja z neba, kot ga še ni bilo na Zemlji«. Izrekel jih je po napadu s prvo atomsko bombo na Hirošimo. Pozneje so vladni uradniki potrdili, da je ena od možnosti, ki jih ima na mizi Trump, tudi možnost preventivnega napada na Severno Korejo. Pjongjang se ni pustil ustrahovati in je nekaj ur kasneje odgovoril, da tehta napad, ki bi ameriški otok Guam v zahodnem Tihem oceanu obdal z ognjem. Na otoku je letalsko oporišče Anderson in ameriški strateški bombniki B2 so nemudoma poleteli nad Korejski polotok.
Šepet in palica
Medtem ko so strateške sile severnokorejske ljudske armade grozile, da njihove balistične rakete lahko dosežejo ameriško celino, so se v ZDA pojavili kritični odzivi na Trumpove pregrete izjave, ki so se zdele bolj odmev bojevitih besed Kim Džong Una kot običajno skrbno odmerjenega jezika ameriških predsednikov v takšnih razmerah. Trumpovi podporniki so ga zagovarjali, da je tako poskusil pritegniti pozornost korejskega voditelja na način, kot ga ta razume (običajen izgovor, da se je ameriški predsednik šalil, tokrat ne bi zalegel). Kritiki so ugotavljali, da Trump zveni bolj kimdžongunovsko od severnokorejskega diktatorja.
Med slednjimi je bil tudi republikanski senator John McCain, ki sicer sodi med vojaškim akcijam naklonjene jastrebe v ameriškem kongresu, a je tokrat nemudoma opozoril, da trd besednjak ne bo pripomogel k razrešitvi napetosti med državama. »Ne vem, kaj hoče povedati, že dolgo nazaj sem obupal nad razlago njegovih besed,« je dejal senator, nato pa spomnil na priljubljen rek predsednika Teddyja Roosevelta: »Govori umirjeno in nosi s sabo veliko palico, pa boš prišel daleč.« Predsednik senatnega odbora za oborožene sile je poudaril, da oporeka predsednikovi izjavi, ker »moraš biti prepričan, da boš lahko naredil, kar si napovedal«.
Pospešen razvoj
Severna Koreja je od zamenjave oblasti v Washingtonu še pospešila razvoj medcelinskih raket in jedrskega orožja, ki ga je mogoče namestiti vanje. Washington Post je navedel oceno ameriških obveščevalnih virov, da bi lahko imela že do 60 kosov jedrskega orožja, po mnenju drugih neodvisnih analitikov pa je ta številka precej nižja. Uradni obveščevalni viri niso hoteli komentirati ocene, da naj bi severnokorejski strokovnjaki presegli pričakovanja in izdelali dovolj kompaktno orožje, ki ga je že mogoče namestiti na balistične izstrelke. Toda tudi zadnji preizkus rakete konec julija je pokazal, da prehitevajo napovedi o hitrosti razvoja svoje oborožitve.
Po trditvah strokovnjakov je najtrši oreh izdelava toplotne zaščite, na podlagi katere lahko izstrelek prestane ponoven vstop v ozračje. Po njihovih ocenah Pjongjangu to še vedno ni uspelo. V soboto sprejete sankcije, ki jih je soglasno potrdilo vseh 15 članic varnostnega sveta, naj bi po napovedih za tretjino oklestile okoli 3 milijarde dolarjev vredno zunanjo trgovino Severne Koreje, kar naj bi opazno vplivalo na njen oborožitveni program. Toda v ZDA obstajajo precejšnji dvomi o tem, kako zavzeto bosta Moskva in še posebej Peking uveljavljala nove ostre ukrepe.
Premislek ali izbruh
Še pred Trumpovim grmenjem je militantno rožljanje Pjongjanga po sprejetju sankcij kazalo, da bo kljubovalni režim morda odgovoril z novim jedrskim poskusom ali izstrelitvijo nove medcelinske rakete, kot je v preteklosti že storil. Vse to Trumpa postavlja v še težji položaj, saj je zagotovil, da Bela hiša ne bo dopustila izdelave orožja, ki bi lahko ogrozilo ZDA. S torkovo vojaško grožnjo in celo namigovanjem na uporabo jedrskega orožja je zarisal nevarno rdečo črto, saj bo moral začeti vojno ali pa bo njegova verodostojnost močno omajana. Če pa ga Kim Džong Un jemlje resno, se lahko odloči, da ne bo čakal na ameriške ukrepe, ampak bo sam prvi napadel.
Politolog Joseph Nye upa, da so bile Trumpove grozeče besede vsaj toliko kot Severni Koreji namenjene Pekingu. »Morda je to bilo sporočilo [kitajskemu predsedniku] Xi Jinpingu, da bo treba kaj več kot samo sankcije Združenih narodov,« razmišlja. In upa, da je to bila racionalna, skrbno premišljena izjava, ne pa (še en) čustveni izbruh.
