Trump je odkril optimizem

New York – Donald Trump se je prebil na vrh ameriške politike z ognjevitimi napadi in zloveščimi napovedmi. Včeraj­ zvečer je v prvem nagovoru kongresa ubral optimistične tone in pozval, naj njegov politični vzpon spremenijo v val reform. Američanom se je vsaj en večer zdelo, da vendarle imajo predsednika.

Trumpovo sporočilo ostaja prežeto z ameriškim nacionalizmom, ki ga je spodbudil in na njegovem valu prišel v Belo hišo. Le da tokrat ni govoril o »Najprej Amerika«, pač pa ga je imenoval »obnova ameriškega duha«, kongresnike pa pozval, naj se »namesto financiranja enega mednarodnega projekta za drugim« država raje osredotoči na obnovo srednjega razreda in revnih četrti ameriških velemest. »Na nocojšnji večer se bomo ozrli kot na začetek novega poglavja ameriške veličine. Čas za malenkostno razmišljanje je minil, čas za nepomembne spopade je za nami,« je oznanil.

Njegov enourni nastop ni prinesel veliko podrobnosti o tem, kako do napovedane blaginje – resnici na ljubo nagovori kongresa tudi niso namenjeni temu –, osrednja sporočila so bila prenova zdravstvenega sistema, obsežen program obnove cest in mostov ter iskanje vedno izmuzljivega dogovora o tem, kako reformirati politiko priseljevanja. Pri slednjem je še pred prihodom na Kapitolski grič sprožil val vznemirjenja, saj se je po trdih besedah za nedokumentirane priseljence nenadoma začel poigravati z zamislijo o splošni amnestiji, s katero bi milijonom omogočil legaliziranje bivanja v ZDA.

Obliž za stranko

To ni bil samo odmik od predvolilnega besednjaka, pač pa tudi od ustaljenega razmišljanja konservativne Amerike, ki je doslej odločno zavračala amnestijo. »Vse, kar je polomljeno, je mogoče popraviti, za vsako težavo lahko poiščemo rešitev. In vsaka trpeča družina lahko najde tolažbo in upanje,« je nenavadno spravljivi Trump zapustil temačnost »ameriškega pokola«, o katerem smo poslušali ob svečani prisegi. Povzemanje dosežkov prvih 40 dni v Ovalni pisarni je bilo manj bahavo, držal se je zapisanega teksta, ni ga zasenčil s hipnimi domisleki, ni udrihal po nasprotnikih in političnem vrhu.

Prav tako govor ni prinesel velikih političnih zasukov (zamisel o amnestiji je navrgel na neuradnem kosilu s televizijskimi voditelji), Trump je v njem ponudil predvolilne teme, a brez najbolj poži­galnih sporočil, ki so v zadnjih tednih sprožila upor velikega dela države in spustila predsedniško priljubljenost po prvem mesecu dela na zgodovinsko nizko raven. V konservativnem Wall Streetu so sporočilo poimenovali »Trumpova doktrina z navdihujočim prizvokom«. Medijski analitiki pa so ugotavljali, da je vsaj en večer retoriko nenehne volilne kampanje zamenjala predsedniška drža.

Spomnil se je na mesec zgodovine temnopoltih, obsodil izbruh protisemitskega vandalizma, pozival k sodelovanju s preseganjem strankarskih ograd, sprožil čustveno zahvalo vdovi pripadnika posebne mornariške enote Tjulni, ki je umrl med akcijo v Jemnu. To je bil nastop, ki ga je vrh republikanske stranke čakal in potreboval, podpredsednik Mike Pence in republikanski vodja poslanskega doma Paul Ryan sta v ozadju žarela od zadovoljstva, senatorji in poslanci desnice pa vstajali ob aplavzih. Dobili so hipen obliž za razdeljeno stranko, ki odseva podobno neenotnost v vladi ob ključnih političnih vprašanjih, kot sta zdravstvena in davčna reforma. Po dobrem mesecu med Belo hišo in kongresom praktično še vedno ni delujočega odnosa.

Hladna opozicija

Demokrati so spremljali nastop brez navdušenja, večina demokratk je bila oblečenih v belo, barvo gibanja za pravice žensk. A tudi zanje je prišlo pozitivno sporočilo, ko je predsednik dejal, da si bo vlada prizadevala za dostopno varstvo otrok, plačano bolniško odsotnost, vlaganje v zdravje žensk. Vse to je nemudoma sprožilo ugibanja, kdo stoji za zasukom od prejšnjega bojevitega razpoloženja. Mnogi omenjajo vpliv hčere Ivanke, Bela hiša kot glavna tvorca besedila navaja stratega Steva Bannona in svetovalca Stephena Millerja. Oba sta spisala črnogled govor ob prisegi in veljata za avtorja dosedanje trde politike priseljevanja.

Opozicija je za odgovor predsedniku izbrala Steva Beshearja, nekdanjega demokratskega guvernerja sicer konservativnega Kentuckyja. Dvainsedemdesetletni Beshear naj bi predstavljal presek volilne baze demokratov, ki jo je Trumpov prvi mesec razkačil, in spogledovanja z deli države, v katerih je populistični predsednik še vedno priljubljen. Osrednji poudarek odgovora je bila obljuba o branjenju pravic, ki jih je milijonom Američanov prinesla zdravstvena reforma prejšnjega predsednika Baracka Obame.

Tako kot desnica, ki je v opoziciji imela ločene odgovore konservativnega čajankarskega gibanja, je pripravilo ločen odgovor tudi demokratsko liberalno krilo. V njegovem imenu je senator Bernie Sanders številne privržence precej bolj bojevito pozval, naj se uprejo okoljski brezbrižnosti Bele hiše in grožnji z množičnimi izgoni, aktivistka Astrid Silva pa je prvič v zgodovini odgovarjala v španščini in poudarila, da so »priseljenci in begunci srce, duša in obljuba te države«.