Trump je poslal v ogenj tudi Melanio

Ameriške volitve: Volivci desnice so pripravljeni spregledati sporni karakter svojega kandidata.

Objavljeno
04. november 2016 23.13
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – V čedalje bolj tesni tekmi za Belo hišo sta oba tabora vrgla na mizo najmočnejše adute. Glasovanje za demokratko Hillary Clinton spodbujajo številna ugledna imena, na čelu s predsedniškim parom Obama. Republikanec Donald Trump se zanaša predvsem na svojo družino. Po treh mesecih je stopila pred mikrofone celo soproga Melania Trump.

Američani so se navadili, da je nekdanja manekenka globoko v ozadju kampanje in ponavadi le s profesionalnim nasmeškom stoji ob soprogu. Njen julijski nastop na zborovanju republikanske stranke v Clevelandu se je sprevrgel v nerodno ugotavljanje, da smo del njenega govora že slišali, in to iz ust prve dame Michelle Obama. V četrtek je gospa Trump stopila na oder v Berwynu, premožnem belskem predmestju Filadelfije. Slednja bo skoraj zagotovo volila Hillary Clinton, zato Trump potrebuje takšna predmestja, če želi iztrgati demokratom Pensilvanijo in si utreti pot v Belo hišo.

Tudi tokrat so Melanijine besede v ZDA zbudile mrščenje čel, predvsem napoved, da se bo kot morebitna prva dama posvetila spletnemu nasilju nad mladimi. To je sprožilo spletni val opomb, da je največji spletni nasilnež prav njen mož. Časnik New York Times je pred dnevi porabil kar dve strani, da je naštel, koga vse in s kakšnimi izrazi je republikanec žalil prek twitterja. »Morda je prav Melania utelešenje tega, kako je nenehna norost te kampanje za vedno uničila ironijo,« je v časniku Daily Beast­ zapisala Betsy Woodruff.

Dobri stari časi

A to ni zmotilo navdušenja na zborovanju, na katerem so se predmestne gospe topile ob pogledu na stasito Slovenko (zdaj Američanko). »Spravila me je v solze, ima nežnost in hkrati moč, ki ju ženska v tej državi potrebuje za vlogo vzornice. Popolna je,« je po koncu zborovanja ni mogla prehvaliti Margaret Dellasante, z veliko rdečo kapo na glavi in napisom, da bo Trump spet naredil Ameriko čudovito. Mnogi vidijo v sloganu prikrit namig na zlata petdeseta, ko je ameriška industrija cvetela in so vsi vedeli, kakšno je njihovo mesto v družbi, ki je bila trdno v rokah belopoltih Američanov.

Podobne podtone je mogoče razbrati tudi iz besed njegovih privržencev. »Melania bo znova prinesla v Belo hišo dostojanstvo in milino, ne bodo več poslušali rap glasbe, kot jo zdaj. Zavezana je družini, ali je še kaj pomembnejšega, kot biti soproga in mati,« se je vprašala Lynn, prijazna, urejena in spoštljiva starejša gospa, ki bi ji vsak z veseljem pridržal vrata v trgovino. A v na videz nedolžni opazki se morda skriva celo podzavesten nemir, ki ga pomemben del belske Amerike občuti ob pogledu na temnopolto družino v Beli hiši. Mladim Američankam gredo lasje pokonci ob konservativnem pogledu na vlogo žensk.

Nekaj sto ljudi v Berwynu ni bilo običajno občinstvo Trumpovih zborovanj, na katerih se vrstijo skandiranja »zaprite jo«, novinarji pa so deležni grozečih vzklikov in žvižgov. Bolj so se zdeli običajni konservativni predmestni volivci, ki so zaradi zvestobe republikanski stranki pripravljeni spregledati šibkosti njihovega kandidata. »Ne izbiramo ministranta ali pastorja, Trumpove opazke so ponesrečene, toda niso celota njegove osebnosti. Ne izbira besed, a bo počistil Washington,« se je Lynn otresla vprašanja o vulgarnem odnosu republikanca do žensk.

Prav tako bi jih težko vrgli v »koš obžalovanja vrednih«, kot je Hillary Clinton nepazljivo označila velik del tekmečevih podpornikov. Belopolti skrajni nacionalisti, ksenofobi in organizacije, kot je razvpiti klan v belih kapucah, so navdušeno podprli Trumpa. Toda vrh demokratske stranke spravlja v obup dejstvo, da nepredvidljivega milijarderja po vseh razkritjih še vedno podpira tudi na milijone precej manj skrajnih Američanov.

Strah motoristov

Razlog za to je globoko utrjena razdeljenost volivcev, ki po besedah Andrewa Gelmana, profesorja statistike in politologije na univerzi Columbia, volijo glede na strankarsko pripadnost. »Morda se zdi, da volijo osebnost, toda v resnici izbirajo stranko,« je dejal Gelman. V času spletnih družbenih omrežij živijo še bolj izolirano, komunicirajo drug o drugem, ne drug z drugim, je zatrdil John Cassidy iz Newyorkerja, po besedah profesorja Gelmana pa je malo prehodov iz stranke v stranko.

A vendarle smo letos priča premikom, predvsem del belskega delavskega razreda, ki je včasih glasoval za demokrate, je v Trumpu našel izraz svoje negotovosti v vse bolj pisani družbi ter nezadovoljstva zaradi izgubljenega položaja. »Leta 2008 sem volil Obamo. 25 let sem bil električar in član sindikata, glasoval sem za vse te [demokratske stvari]. Zdaj hočem svoj glas nazaj,« je v četrtek zatrdil Denis Ekberg, sivolasi možakar v usnjenem brezrokavniku motorističnega kluba.

Po njegovih besedah ga bolj skrbi, kaj »sta Clintona že naredila državi, kot pa to, kaj vse Donald reče na zborovanjih«. Ekberg nikoli ni bil liberalni demokrat, stranko je podpiral, ko se je zdela branik delavskih pravic. Zdaj pravi, da je zmaga republikancev »zadnja priložnost v generaciji, da uresničimo ne politično, ne globalno, pač pa ameriško agendo«. Njegov motoristični prijatelj Jim Maclahan je prepričan, da bi Trumpov poraz pomenil »zaton Amerike«.

Skoraj enako razmišljajo v nasprotnem taboru. »Skrbi me, kaj bo z državo, če bo zmagal Trump. Nekoč sem delala v Mongoliji, morda se bom preselila tja,« je zavzdihnila Holly, ena od četverice demokratskih prostovoljk, ki so v četrtek z napisi v podporo Hillary Clinton prišle na zborovanje desnice. »Ni bilo dosti možnosti za inteligenten pogovor,« je povzela uspeh prepričevanja. Hkrati je priznala, da je tudi njena kandidatka daleč od idealne. »Je nadarjena, bistra, sposobna, toda hkrati me jezi njena ... aroganca, daje občutek, da je nad drugimi in da ji nekatere stvari pripadajo,« je bila iskrena Holly.

Po poldrugem letu so Američani predvsem močno utrujeni, letos pa še posebej razočarani nad pritlehnostjo političnega spopada, je pokazala včeraj objavljena anketa časnika New York Times. Hkrati je velika večina prepričanih, da ne Hillary Clinton ne Donald Trump ne moreta zakrpati globokega razkola. Prodajalec Alan je med redkimi, ki navija za še več kampanje. »Ko bo konec, bom jokal, ostal bom brez dela,« je potožil. Od aprila se preživlja s prodajo prest in plastenk vode po lokalnih zborovanjih. Po njegovih besedah so republikanci bolj lačni in žejni od demokratov, kar menda ni napoved, kdo je bolj lačen zmage.