Tiskane izdaje
Tretje in zadnje soočenje ameriških predsedniških kandidatov je trajalo več kot poldrugo uro, na koncu se je izkristaliziralo v en sam stavek, osupljivo izjavo Donalda Trumpa, da morda ne bo priznal rezultata glasovanja in da bo glede tega državo »pustil v negotovosti« do volitev. Poleg tega da je demokratsko tekmico Hillary Clinton ozmerjal z »zlobno žensko«.
Trump se je v nasprotju s prejšnjima dvema poskusoma tokrat menda precej bolj resno pripravljal na soočenje, na odru Univerze Nevade je prvo polovico razprave za njegova merila deloval veliko bolj umirjeno in napadal tekmico s premišljenimi bodicami. Toda druga polovica je na plan znova naplavila nedisciplinirano, retorično zmedeno in pobalinsko naravo republikanskega kandidata, ki je morda navdušil svoje najbolj zveste privržence, a je sprožil novo razpravo o njegovem majanju temeljev ameriške demokracije, s katero ne samo da verjetno ni navdušil neodločenih volivcev, ampak je zasejal nove dvome celo med zmerne republikance.
Prve ankete po soočenju kažejo, da je šlo tokratno soočenje izrazito v prid Clintonove. Foto: Mark Ralston/AFP
Prihodnji dnevi bodo pokazali, kakšna je škoda, toda prvi odzivi so vsesplošna osuplost. Celo na konservativni televizijski mreži Fox News, ki je z voditeljem Chrisom Wallaceom gostila soočenje, so nemudoma začeli ugotavljati, da Trumpovo izogibanje priznanju volilnih rezultatov pomeni zanikanje ameriških političnih pravil. Miren prenos oblasti je »eden od ponosov naše države«, ga je spomnil tudi voditelj Wallace, a se newyorški milijarder ni dal pregovoriti. Clintonova je dejala, da njegov odgovor »vzbuja grozo«, pred tem ga je označila za »Putinovo lutko« in volivce pozvala, naj mu ne zaupajo upravljanja jedrskega orožja.
To je bila le ena od številnih bojevitih izmenjav kandidatov, ki ne zmoreta več skrivati odpora drug do drugega, tokrat si sploh nista segla v roko. Razprava je segala od imenovanja vrhovnih sodnikov prek objav elektronske pošte iz Clintonove kampanje na spletni strani Wikileaks, odnosa do Rusije in vloge Kremlja v ameriških volitvah do spornosti tujih donacij za dobrodelno organizacijo Clintonovih, obtožb o Trumpovem spolnem nadlegovanju žensk in vse do obsežnega dolga ZDA. Toda nekaj učinkovitih iztočnic republikanca (denimo o njenih tridesetih letih v politiki, češ da niso prinesle nobene spremembe) se je izgubilo ob njegovih spornih izjavah.
Interaktivna grafika Ameriške volitve 2016 (kliknite na fotografijo)
Latino volivci so bili spet užaljeni ob besedah, da »imamo nekaj slabih hombretov« (španska beseda za moškega), saj so jo razumeli kot rasno žaljivko. Ženske ne bodo zlahka sprejele besed, da se ni opravičil niti ženi, saj »nisem storil ničesar« (potem ko je Melania Trump v dolgih intervjujih govorila o njegovem opravičilu za vulgarno govorjenje), in so si zapomnile opazko Clintonove o »omalovaževanju žensk« ter še posebej to, da jo je ozmerjal za »zlobno«. Nemudoma po soočenju so se pojavljali zaskrbljeni republikanski glasovi, da ni izgubljen le boj za Belo hišo, ampak da Trump vse bolj maje tudi večino desnice v kongresu.
Televizijski dvoboji niso spopad politik, pač pa značajev, discipline in hitrih odzivov. Dobro pripravljena demokratka je z odmerjenim in obvladanim nastopom znova vzela mero neučakanemu improviziranju Trumpa. Po glasovanju gledalcev soočenja, ki ga je opravila televizijska mreža CNN, je zmagala tudi v tretje, in to s prepričljivo prednostjo (52 proti 39 odstotkom).
