Trump, molilni zajtrk in Srebrenica

New York – Srebrenica je v mednarodni skupnosti sinonim za genocid na pragu 21. stoletja in opozorilo, kako majhen je korak od normalnosti do skrajnih zločinov. Oktobra je završala izvolitev prvega srbskega župana v kraju, kjer so Srbi pobili 8000 ljudi. Zdaj ta župan menda odhaja na molilni zajtrk z Donaldom Trumpom.

V minulih dneh se je po Balkanu razširila novica, da je Mladen Grujičić v začetku februarja povabljen v Washington, kjer bo potekal nacionalni molilni zajtrk. Nekateri so si to razlagali tako, da ga je na prireditev povabil prihodnji predsednik Donald Trump. V resnici nacionalni molilni zajtrk pripravljajo »člani molilnih skupin v ameriškem senatu in kongresu«, v ozadju pa je vplivna in nekoliko skrivnostna organizacija The Fellowship Foundation (fundacija Bratovščina).

V kongresu so poizvedovanje o povabljenih gostih na 65. molilni zajtrk preusmerili na Bratovščino oziroma Družino, kot tudi imenujejo to organizacijo. Toda na njeni spletni strani je že dneve sporočilo, da je njihov poštni nabiralnik dosegel »največjo količino vnosov v določenem časovnem obdobju«, zaradi česar je zelo težko preveriti, ali držijo navedbe na straneh občine Srebrenica. Takšne vesti je namreč treba jemati z zdravo mero previdnosti, še posebno, kadar je v istem stavku omenjen Trump.

Srbski tednik Nedeljnik se je nedavno močno opekel z objavo domnevnega pogovora s Trumpom, v katerem naj bi ta izjavil, da je bilo ameriško bombardiranje Srbije velika napaka. Ko so navedbe povzeli ameriški mediji, so jih v Trumpovem taboru zanikali, urednik Nedeljnika Marko Prelević se je moral opravičiti in priznati, da so bili očitno žrtev prevare, kar je vedno nevarnost pogovorov prek e-pošte ali celo telefona.

Bog in klobase

Tudi nad Grujičićevim vabilom za zdaj visi vprašaj, vsaj dokler Družina ne bo odprla svojih komunikacijskih kanalov. Nacionalni molilni zajtrk v ZDA ni ravno odmevna prireditev, ameriški mediji mu ne posvečajo veliko pozornosti, še posebej ne ob sedanjem povolilnem dogajanju in sestavljanju prihodnje vlade. Poleg tega so ZDA polne molilnih zajtrkov različnih skupin, washingtonska prireditev je le njihov vrh na nacionalni ravni.

Tradicijo je sprožil norveški metodistični pridigar Abraham Vereide, ki se je na prelomu iz 19. v 20. stoletje preselil v ZDA in sredi tridesetih let v Seattlu prepričal lokalne poslovneže in politike, da so na jutranjih srečanjih skupaj molili ter iskali rešitve za odpravo revščine in proti širjenju komunizma. Pri zadnjem so bili uspešnejši kot pri prvem, pobuda pa je hitro dobila krila in se razširila po ZDA.

V zgodnjih štiridesetih letih je Vereide odšel v Washington in s somišljeniki ustanovil jutranje molilne skupine za senatorje in poslance, ki naj bi povezale verne politike različnih političnih prepričanj. Po anekdoti naj bi se predsednik Dwight­ Eisenhower pritoževal nad osamljenostjo v Beli hiši, zato so ga leta 1953 povabili na molilni zajtrk, in na prvi četrtek februarja je nastala tradicija, ki se ji odsihmal ni izognil še noben predsednik. V pol stoletja se je razrasla v prireditev, na katero vsako leto povabijo več kot 3000 gostov z vsega sveta, od državnikov do verskih voditeljev. Med slavnostnimi govorniki so bili Mati Terezija, pevec Bono in britanski premier Tony Blair, kdo bo nagovoril zbrane, vedno skrivajo do dneva prireditve. Grujičićev morebitni obisk ne bi bil nič posebnega, če ne bi prvi srbski župan nekoč bošnjaške Srebrenice prihajal v času, ko bo ZDA vodil predsednik z zelo odklonilnim stališčem do muslimanov.

Skrajneži za Trumpa

Donald Trump je v ZDA dobil podporo najbolj skrajnih belopoltih nacionalistov. Nekdanji vodja rasističnega Ku Klux Klana David Duke je po njegovi zmagi zapisal, »naši ljudje so imeli veliko vlogo pri Trumpovi izvolitvi«. Podobno so v Srbiji stavili nanj najbolj skrajni nacionalisti, na čelu s srbskim politikom in četniškim vojvodo Vojislavom Šešljem, ki mu v Haagu sodijo zaradi spodbujanja vojnih zločinov.

Srbi družini Clinton nikoli niso oprostili bombnih napadov, ki so leta 1995 ustavili spopade v BiH, leta 1999 pa dosegli umik srbskih varnostnih sil s Kosova in v bistvu omogočili nastanek samostojne države. Trumpa vidijo kot njeno nasprotje, naklonjenega njihovemu naravnemu zavezniku, ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Morebitna otoplitev odnosov med Kremljem in Belo hišo bi po napovedih nekaterih diplomatskih krogov lahko celo zmanjšala rusko zanimanje za Balkan, saj naj bi ga do zdaj poganjala predvsem uporaba tradicionalnih balkanskih povezav kot orodje za nagajanje Zahodu. Po drugi strani prihodnji predsednik »brez pomoči soproge iz Slovenije ne bi znal najti Balkana na zemljevidu«, je zapisal eden od ameriških komentatorjev.