Tiskane izdaje
New York – Bodoči ameriški predsednik Donald Trump je včeraj napovedal prve ukrepe, ki jih namerava sprejeti v prvih stotih dneh predsedovanja. Eden glavnih in prvih bo odstop ZDA od trgovinskega sporazuma čezpacifiško partnerstvo (TPP).
»Moj program bo temeljil na preprostem temeljnem principu: Ameriko postaviti na prvo mesto,« je včeraj povedal 70-letni bodoči predsednik. Naklonjenost volivcev si je med kampanjo pridobil z obljubami po vračanju ameriških delovnih mest na ozemlje ZDA. Prav trgovinski sporazumi, kakršen je TPP, pa so po njegovem mnenju glavni razlog, da so ZDA in delavski razred postali postranska žrtev globalizacije.
»Kar se tiče trgovine, bom najavil naš namen umika od čezatlanskega partnerstva, potencialne katastrofe za našo državo. Namesto tega si bomo izpogajali pravičnejše dvostranske trgovinske dogovore, ki bodo službe in industrijo vrnili na ameriške obale.«
Dvanajst držav (Avstralija, Brunej, Čile, Japonska, Kanada, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Peru, Singapur, Vietnam in ZDA) je sporazum podpisalo februarja letos, a ga v nobeni še niso ratificirali. »TPP omogoča Ameriki – in ne državam, kot je Kitajska –, da pišejo pravila 21. stoletja,« je ob podpisu tedaj poudaril ameriški predsednik Barack Obama. Namen dogovora naj bi bilo krepiti vpliv ZDA v Aziji in se tako zoperstaviti gospodarski moči Kitajske.
A se je sporazum še pred izvolitvijo Trumpa znašel v težavah, zdaj je njegova prihodnost dokončno zapečatena. Japonska, premier Šinzo Abe se je prejšnji teden kot prvi svetovni voditelj sestal s Trumpom, je že sporočila, da TPP brez sodelovanja ZDA nima smisla. Podpisnice sporazuma so se srečale v soboto, zanimanja, da bi vztrajale pri TPP brez sodelovanja Washingtona, ni bilo.
Krepitev črpanja energentov, strožji nadzor ...
Umik od TPP je le ena od prioritet, ki si jih je zastavil Trump. »Prvi dan v Beli hiši«, kot je dejal, bo sprejel še nekaj ducat drugih ukrepov. Na seznamu je tako med drugim umik omejitev na proizvodnjo energije v ZDA. Povečal naj bi količino načrpane nafte in plina, ZDA pa naj bi se pod njegovim vodstvom obrnile nazaj k premogu. Na varnostnem področju bo pristojnim za obrambo naložil, naj sestavijo načrt za obrambo pred kibernetičnimi in drugimi vrstami napadov. Ministrstvu za delo pa bo ukazal strožji nadzor nad zlorabami vizumskega sistema, predvsem takim, ki »izrivajo ameriškega delavca«. Na seznamu je tudi čimprejšnja uveljavitev prepovedi, po kateri ljudje, ki zdaj zapuščajo vlado, pet let ne bodo smeli postati lobisti.
V videosporočilu za zdaj ni omenjal nekaj najbolj odmevnih in kontroverznih obljub, danih med kampanjo, med njimi, denimo, gradnje zidu ob mehiški meji in deportacije milijonov nezakonitih priseljencev.
Sestavljanje administracije
V Trumpovi stolpnici v New Yorku se danes nadaljuje izbiranje članov bodoče predsedniške administracije. Za zdaj so znana tri imena. Današnji pogovori se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP vrtijo okoli morebitne nominacije upokojenega generala Jamesa Mattisa na položaj obrambnega sekretarja ZDA. Šestinšestdesetletni general je znan po svojih neposrednih izjavah, med drugim je vojakom v Iraku svetoval: »Bodite vljudni, profesionalni, a bodite vedno pripravljeni ubiti vsakogar, ki ga srečate.« Kljub njegovi neposrednosti pa lahko po poročanju AFP v Washingtonu računa na podporo.
Več težav pa naj bi Trump imel pri senatnem potrjevanju bodočega državnega sekretarja. V ožjem izboru sta, tako AFP, za zdaj guverner Massachusettsa in nekdanji predsedniški kandidat Mitt Romney ter nekdanji župan New Yorka Rudy Giuliani.
