Trump priznal rusko vpletanje v ameriške volitve

Krivdo je naprtil Obami ter dosegel umik ene izmed zgodb o ruski aferi s spletne strani CNN-a in odpoved novinarjev.

Objavljeno
27. junij 2017 09.46
M. Č., STA
M. Č., STA
Ameriški predsednik Donald Trump je prvič nedvoumno in jasno priznal, da verjame v rusko vpletanje v lanskoletne predsedniške volitve v ZDA. Za to pa je okrivil nekdanjega predsednika Baracka Obamo ter zahteval opravičilo za vse krivice, ki se mu dogajajo.

Trump je izstrelil nekaj tvitov in med drugim zatrdil, da vse preiskave njegove kampanje doslej niso odkrile nobenega dokaza, da je bil kdo od njegovih vpleten z Rusi. Obamo je obtožil, da ni storil skoraj nič proti ruskemu vpletanju v volitve, ker ni hotel pokvariti pričakovane zmage demokratske kandidatke Hillary Clinton.

Trump je lani med kampanjo javno prosil Ruse oziroma njihove hekerje, naj najdejo izbrisano elektronsko pošto, njegov tiskovni predstavnik Sean Spicer pa je na ponedeljkovi bizarni novinarski konferenci Bele hiše zagotovil, da se je takrat le šalil. Bizarni zato, ker se je Spicer ali njegov šef odločil, da bodo odslej te konference le tonske, brez videoposnetkov.

Odločitev o tonskih konferencah je menda posledica tega, da se dopisniki Bele hiše delajo preveč pomembne in pametne pred kamerami, brez katerih naj bi bili bolj osredotočeni na vsebino pomembnih tem. Učinek je bil seveda nasproten in pol novinarske konference je šlo za prepire okrog prepovedi snemanja s kamerami.

Trump je doslej bolj ali manj odločno zanikal obtožbe na račun Rusije, po novem pa je vpletanje Moskve priznal in hkrati našel tudi krivca. Po njegovi logiki Obama ni storil nič, da ustavi Ruse, ker je pričakoval zmago Clintonove in obtožbe na račun Rusije bi v času kampanje pomagale Trumpu, zato je Obama molčal.

Obama res ni preveč javno poudarjal ruskega vpletanja v volitve, ker je Trump v pričakovanju poraza od samega začetka trdil, da je igra nameščena v korist demokratke in bi obtožbe na račun Rusije označil kot vpletanje Bele hiše v volitve. Ameriške obveščevalne službe so po volitvah potrdile, da so se Rusi vpletali z namenom, da pomagajo Trumpu.

Trumpovi tviti ne bodo ustavili preiskave posebnega tožilca Roberta Muellerja, ki poskuša ugotoviti, ali je bila Trumpova kampanja povezana z Rusi, in zdaj po novem tudi, ali je Trump poskušal ovirati to preiskavo, ki jo je označil za lov na čarovnice.

Trumpove obtožbe na račun Obame, da je s tem, ko ni odločneje ukrepal proti ruskemu vpletanju, pravzaprav sodeloval z Rusi in oviral preiskavo, so naletele na nekaj pozitivnih komentarjev na televiziji Fox, popolno vero med Trumpovimi podporniki, drugje pa se bolj ali manj držijo za glavo.

Trumpov udarec CNN-u

Trump je danes dosegel, da so s spletne strani CNN-a umaknili zgodbo o preiskavi povezav med njegovimi sodelavci in rusko banko, ki je pod sankcijami zaradi ruske okupacije Krima. Novinar in dva urednika so ob ten dali odpoved, predsednik ZDA pa je svoje veselje izrazil na twitterju.

Šlo je le za eno izmed zgodb o povezavah Trumpa, njegovih sodelavcev in družinskih članov z Rusijo, ki je bila sedaj umaknjena, ker ni bila dovolj »trdna« za objavo. Avtor prispevka je trdil, da kongres preiskuje Trumpovega sodelavca Anthonyja Scaramuccija zaradi sodelovanja z rusko banko VEB.

Odločitev o umiku prispevka so v ponedeljek sprejeli na uredniškem sestanku CNN. Zgodba ni nujno neresnična, vendar pa je bila narejena le na podlagi enega anonimnega vira, in ker je trenutno ni mogoče podpreti, je bila umaknjena. Trump je sicer v vojni s televizijo CNN, in mnogimi drugimi mediji, že od lani.  

Novico je zato danes pospremil z velikim navdušenjem, ki ga je delil s tviti. Enega od njih je opremil tudi s predelanim logotipom televizije CNN. Spremenil ga je v FNN (fake news network) oziroma mrežo za lažne novice.

Incident pomeni udarec za CNN, ki je v želji po dohajanju časopisov New York Times in Washington Post v zgodbah o Trumpovih škandalih oblikoval novo raziskovalno enoto, ki je zdaj neslavno pogorela. Raziskovalni novinar Thomas Frank, ki je moral zaradi zgodbe dati odpoved, je pred tem delal za USA Today in Newsweek, urednik Eric Lichtblau je nekdanji Pulitzerjev nagrajenec pri New York Timesu, odpoved pa je dal tudi vodja raziskovalne enote Lex Harris, ki je prej kot izvršni direktor vodil oddajo CNNMoney.