Trump redi vojsko, drugim suha skorja

New York – Več denarja za vojsko in zategovanje pasu za vse druge je povzetek osnutka proračuna, ki ga je Donald Trump poslal državni upravi. Nedotaknjene so ostale le pokojnine in osnovni socialni programi, kot je zdravstveno zavarovanje za starejše Medicare.

Trump iz tedna v teden dokazuje, da je njegove besede treba jemati resno, saj sta bili višji proračun in zaščita osnovnih socialni programov dve njegovi predvolilni obljubi, pri zadnji pluje proti običajnemu toku v republikanski stranki. »Ta proračun bo proračun javne varnosti in državne varnosti,« je oznanil na včerajšnjem srečanju z guvernerji zveznih držav, podobno je na poznejšem srečanju z direktorji zdravstvenih zavarovalnic poudaril, da bodo »obnovili izčrpano vojsko ZDA«. Po njegovih besedah bodo »naredili več z manj, vlada bo vitka in odgovorna ljudem, toliko več lahko naredimo z denarjem, ki ga porabimo«. Predvidoma bo podrobneje o svojih proračunskih načrtih govoril v nocojšnjem nagovoru kongresa.

Denar za zmage

V Pentagonu nimajo skrbi, vojaški proračun naj bi povečali za skoraj desetino oziroma dodatnih 54 milijard dolarjev. »Nikoli ne zmagamo v vojni. Nikoli ne zmagamo. In ne borimo se za zmago. Ne borimo se za zmago. Zato moramo zmagati ali pa se nehati boriti,« je svoje razmišljanje razkril Trump. Po njegovih besedah so ZDA od terorističnega napada 11. septembra 2001 za vojne porabile že skoraj 6000 milijard dolarjev, rešitev so po njegovem mnenju nove lopate dolarjev v vojaško luknjo. Hkrati bodo poskušali denar preusmeriti iz drugih vojaških stroškov, tudi pri financiranju skupne obrambe v vojaški zvezi Nato, kjer že nekaj časa od drugih članic pričakujejo, da izpolnijo svoje finančne zaveze.

»Ta proračun temelji na pričakovanju, da bodo druge države pomagale pri nekaterih programih, za katere je ta država tako velikodušno plačevala v preteklosti,« je zmanjšanje ameriške mednarodne pomoči napovedal neimenovani uradnik iz predsednikovega urada za upravo in proračun. Na tnalu so vsi drugi deli javne uprave, po podatkih neimenovanih uradnikov, ki so videli osnutek, naj bi zunanje ministrstvo in agencija za okolje ostala brez več desetin milijard dolarjev. Proračunski osnutki so ponavadi precej neopažena priprava vlade na pogajanja znotraj državne uprave, Trumpova Bela hiša pa je ostala zvesta sama sebi in povzročila val vznemirjenja.

Ministrstva in zvezne agencije so včeraj Beli hiši začele pošiljati svoja pričakovanja, nad njimi v uradu za upravo in proračun bedi nekdanji republikanski poslanec Mick Mulvaney, ki je v kongresu slovel kot odločen zagovornik zategovanja pasu. Upor na ministrstvih in agencijah bo verjetno nekoliko ublažil zahteve po varčevanju, ki jih predlaga državni vrh, podobne posege lahko pričakujemo tudi iz poslanskih in senatnih klopi. Bela hiša naj bi s podrejenimi organi usklajene osnutke kongresu posredovala prihodnji mesec.

Lažna nujnost

Kongres ima vedno zadnjo besedo pri odločanju, kako zvezna država upravlja svoj denar, hkrati še vedno velja zakon o nadzoru proračuna iz leta 2011, s katerim so omejili vojaško in domačo porabo, ker kongresniki niso zmogli sprejeti usklajenega dogovora o oblikovanju proračuna. Po besedah župana Chicaga Rahma Emanuela, ki je vodil vladni kabinet v času prvega mandata predsednika Baracka Obama, je Trump podedoval stabilno državo, z gospodarsko rastjo in nizko nezaposlenostjo ter brez velike mednarodne krize, a kljub temu poskuša ustvariti »občutek nujnosti, ki je večina ljudi v državi ne občuti«.

Osnutek proračuna temelji na 2,4-odstotni gospodarski rasti v letu 2017, kar je v mejah, ki jih pričakujejo ekonomisti, a veliko niže od Trumpovih napovedi o tri- ali celo štiriodstotni rasti, s katerimi je sprožil vsaj čudenje, če že ne posmeh stroke. Tako je poskušal upravičiti obljube o zniževanju davkov in hkratnih obsežnih vlaganjih v infrastrukturo (ter nobenih posegov v socialne programe), saj naj bi takšna rast preprečila skokovito povečevanje dolga države. Proračunska razprava bo priložnost za novo Belo hišo, da bojevite govore spremeni v natančnejše programe. Kljub silni odmevnosti so bili dosedanji predsedniški ukazi bolj glasna sporočila za javnost kot ustvarjanje dejanskih politik. Trump se je sicer pohvalil, da je prvi mesec znižal dolg države za 12 milijard dolarjev, a se je izkazalo, da gre za navadno nihanje, ki je posledica pobranih davkov in plačanih rednih obveznosti.