Trump užalil ameriške generale

Republikanski predsedniški kandidat je v razpravi o vojaškem vodenju ZDA nanizal nove bisere.

Objavljeno
08. september 2016 23.51
Republican presidential candidate Donald Trump speaks during the Commander in Chief Forum hosted by NBC, Wednesday, Sept. 7, 2016, in New York. (AP Photo/Evan Vucci)
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Vodilna predsedniška kandidata sta v sredo zvečer imela vajo za prvo televizijsko soočenje, na katerem sta v New Yorku pojasnila svoj pogled na vodenje najmočnejše vojske na svetu. Nastop je znova razkril skrb zbujajočo nepripravljenost Donalda Trumpa, Hillary Clinton pa se je znova morala braniti zaradi uporabe zasebnega strežnika za e-pošto.

Srečanje je potekalo v obliki javne tribune, vsak kandidat pa je imel pol ure časa za odgovore na vprašanja voditelja in veteranov v studiu. Vidno jezna demokratka je porabila skoraj tretjino časa za pojasnila in opravičilo, ker je kot zunanja ministrica namesto državnega sistema uporabljala svoj strežnik za e-pošto, kar naj bi po trditvah desnice omogočilo vdore vanj in ogrozilo varnost. Po njenih besedah je za zaupno komunikacijo uporabila drug sistem, prav tako ni dokazov, da so vdrli v njen strežnik. Seveda se je izognila oznaki zvezne policije, da je bilo njeno ravnanje z varnostno občutljivim materialom »zelo nepremišljeno«.

Nekaj razprave je sprožila tudi izjava, da med njenim predsedovanjem »v Iraku in Siriji ne bo ameriških enot«, saj bi to lahko otežilo vojaško delovanje v boju z Islamsko državo. Trenutno je v obeh državah več kot 5000 pripadnikov posebnih enot, vojaških inštruktorjev in drugega vojaškega osebja. Danes je že previdno dejala, da v ti dve državi ne bo poslala »večjega števila vojakov«. Znova je obžalovala svojo podporo iraški vojni, braniti se je morala tudi vprašanja, ali bo nadaljevala »jastrebovsko« zunanjo politiko. Pri tem je posredovanje v Libiji označila za pravilno odločitev, saj bi bili brez nje »priča podobni državljanski vojni, kot divja v Siriji«.

Pozabljivi republikanec

To je kasneje pograbil Donald Trump, ki je nastopil za njo, in označil Libijo za »strašno napako«, čeprav je sam leta 2011 podpiral posredovanje. Podobno se je hladnokrvno zlagal, da je vedno nasprotoval vojni v Iraku, voditelj Matt Lauer iz televizijske mreže NBC pa mu je to dopustil, zaradi česar doživlja ostre kritike. Trump je začel nastop s trditvijo, da zna izvrstno presojati in se zanaša na svojo zdravo pamet, toda v pol ure mu je uspelo nanizati nekaj izjav, ob katerih so podporniki imeli hude težave s »prevajanjem«, kaj naj bi »v resnici« hotel povedati. Med drugim je dejal, da bi morale ZDA Iraku »vzeti nafto«, pri čemer so v državi pustili »določene skupine, ki bi vzele različna področja, bogata z nafto«.

Obrvi so dvigovale besede, da je iz »telesne govorice« vojaškega osebja na obveščevalnih sestankih (kandidata prejemata zaupne povzetke poročil za predsednika) razbral, kako obveščevalni strokovnjaki »niso srečni«, ker predsednik Barack Obama ne upošteva njihovih nasvetov. Še bolj je odmevala izjava, da je Obama ameriške generale »spremenil v prah« in da bo sam imenoval nove, kar ni samo užalilo vojaškega vrha, pač pa je pokazalo na popolno nepoznavanje sodobne vojaške hierarhije. Hkrati je omenil svoj »skrivni načrt za poraz Islamske države« ter zahtevo generalom, naj v 30 dneh pripravijo načrt za zmago proti ­skrajnežem.

Val zgražanja je sprožila izjava, da je razlog za spolne napade v vojski skupno služenje moških in ­žensk, a je hkrati dodal, da ne bo zahteval odhoda žensk iz oboroženih sil. Na desnici pa imajo hude težave s Trumpovim zagovarjanjem ruskega predsednika Vladimirja Purina, »veliko boljšega voditelja, kot je naš predsednik«. Slednji se je danes odzval z besedami, da Trump ni usposobljen za predsedovanje ZDA. »Vsakič, ko spregovori, potrdi takšno mnenje o njem«, je iz Laosa sporočil Barack Obama in pozval medije, naj prisluhnejo Trumpovim besedam ter vrtajo vanj z vprašanji o »protislovnih, nepoučenih ali popolnoma prismojenih zamislih«.

Kaj je Alep?

Ob vseh Trumpovih spornih besedah ga je danes zasenčil Gary Johnson, nekdanji guverner Nove Mehike, ki kandidira za predsednika ZDA v imenu libertarne stranke. Ankete so mu namerile okoli 10-odstotno podporo in povečala se je možnost, da bo dosegel 15-odstotni prag, s čimer bi se uvrstil na soočenja predsedniških kandidatov. Toda na jutranjem šovu televizije MSNBC Morning Joe je na vprašanje, kaj bi kot predsednik storil z Alepom, odvrnil: »Kaj je Alep?« Ko so mu razložili, da je to največje sirsko mesto, v katerem se ob hudih bojih dogaja begunska kriza, je dejal le, da je »Sirija huda zmeda«.