Trump za curljanja krivi Obamo

Novi ameriški predsednik se srečuje s težavnostjo vodenja države.

Objavljeno
28. februar 2017 22.36
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Novi najemnik Bele hiše počasi dojema, da je upravljanje države precej drugačno od vodenja družinskega podjetja. »Moram vam reči, da je to neverjetno zapletena tema. Nihče ni vedel, da je zdravstvena oskrba tako zapletena,« je priznal, da bo uresničevanje širokosrčnih obljub zelo težavno. A za težave lahko vedno okrivi medije.

Vplivnega senatorja na levici Bernieja Sandersa je zvilo od smeha, ko je slišal Trumpov domislek. »Nekaterim od nas, ki sedimo v senatnem odboru za zdravstvo, ki smo sodelovali na številnih sestankih in slišali veliko pričevanj, ki smo bedeli pozno v noč in iskali rešitve, da, nam se je dozdevalo. Če zagotavljaš zdravstveno oskrbo za državo s 320 milijoni prebivalcev, je to zelo zapleteno,« je sporočil predsedniku in dodal, da je republikanski pristop, s katerim želijo zavreči zdravstveno reformo prejšnjega predsednika Baracka Obame, pretirano preprost. Po njegovih besedah ta še zdaleč ni popolna, a jo je treba popraviti, ne pa zavreči, sam pa še vedno zagovarja uvedbo obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot ga pozna večina evropskih držav.

Trump je že prvega dne v Beli hiši zveznim oblastem ukazal, naj začnejo razgradnjo reforme Obamacare, hkrati pa kljub pomislekom v lastni stranki o izvedljivosti obljubljal hitro pripravo novega »čudovitega programa«, ki bo vseboval vse ugodnosti za ljudi, hkrati pa bo cenejši za zavarovalnice. Očitno počasi spoznava, zakaj desnici v sedmih letih nenehnih kritik na račun reforme nikoli ni uspelo ponuditi svoje rešitve, s katero bi jo nadomestila. A to ni omajalo njegove samozavesti, včeraj je svoje dosedanje delo ocenil za odlično. »Naredil sem velike stvari, le da morda o njih nisem dovolj dobro poročal javnosti. Dal bi si oceno A za opravljeno in C ali C+ za sporočila,« je dejal pred večernim nagovorom kongresa.

Vladne razpoke

Toda delovanje njegove administracije še zdaleč ni bleščeče, vse bolj pa jo zaznamuje razkol med predsednikom in drugimi člani. Prejšnji teden je minister za domovinsko varnost John Kelly med obiskom Mehike poudarjal, da »ne bomo, naj ponovim, ne bomo uporabili vojaških enot za izgon nedokumentiranih izseljencev«. Trump je svojo politiko izgonov opisal kot vojaško operacijo. Nekaj dni pred tem je ameriška veleposlanica v Združenih narodih Nikki Haley zagotavljala, da ZDA »popolnoma podpiramo rešitev dveh držav« v mirovnem procesu med Izraelci in Palestinci, potem ko je predsednik dejal, da mu je tako rekoč vseeno, kakšen bo dogovor, in zamajal dolgoletni temelj ameriške diplomacije.

Če je bil »prevajalec jeze« šala, ki jo je predsednik Obama uprizoril pred dvema letoma na večerji z dopisniki iz Bele hiše – Trump je že napovedal, da bo presekal tradicijo in se letošnje ne bo udeležil –, je novi podpredsednik Mike Pence postal prevajalec, ki pojasnjuje, kaj naj bi v resnici pomenile izjave nadrejenega. Recimo zagotavljanje članicam Nata, da ta ni »preživeta organizacija« in da bodo ZDA še naprej izpolnjevale zaveze v njej. Obrambni minister Jim Mattis je Iračane miril, da ne bodo zaplenili njihove nafte, novi šef vohunske agencije Cia, nekdanji republikanski poslanec Mike Pompeo pa znova potrdil, da je v ozadju spletnih napadov na demokratsko stranko v času kampanje Rusija.

Ruska senca

Tudi znotraj republikanske stranke se krepijo pozivi, naj kongres imenuje neodvisnega preiskovalca, ki se bo lotil povezav članov Trumpovega predvolilnega štaba z Rusijo. Telefonski pogovori z ruskim veleposlanikom v ZDA so že odnesli svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna, republikanski poslanec Darrell Issa pa trdi, da lahko le neodvisna preiskava ovrže vse oblake, ki se zbirajo nad Belo hišo. Krepijo jih nenehno curljanje zaupnih podatkov iz varnostnih in obveščevalnih agencij, ki so bile dolgo tarča Trumpovih napadov. Zaradi njih je pred dnevi javno ošvrknil zvezno policijo FBI, da je »povsem nesposobna« zamašiti takšne luknje.

Včeraj je za odtekanje zaupnih podatkov okrivil predsednika Obamo in »njegove ljudi«. Nadaljuje se njegov vse ostrejši spopad z mediji, ki jih je razglasil kar za sovražnike ljudstva. V petek so New York Timesu, Los Angeles Timesu, CNN in časniku Politico celo prepovedali udeležbo na neuradnem srečanju s tiskovnim predstavnikom Bele hiše. Nekdanji predsednik George Bush mlajši je tako včeraj poudaril, da so »neodvisni mediji nujno potrebni za demokracijo«, in opozoril, da »moč sproža odvisnost in lahko razkraja«, zato morajo mediji klicati na zagovor politike, če zlorabijo svoja pooblastila.